Jedro

Tožnik je upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej, kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik se je 5. 5. 1994 poškodoval pri nalaganju hlodovine na tovornjak. S tožbo od tožencev zahteva še povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala zaradi izgube na zaslužku.

2. Z uvodoma navedeno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dovoli sprememba tožbe, podana z vlogo z dne 28. 12. 2015. Razsodilo je, da sta toženca dolžna tožniku nerazdelno plačati 87.989,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zneska 41.474,11 EUR za čas od 1. 8. 2015 dalje do plačila, od zneska 46.515,20 EUR pa od 28. 12. 2015 dalje do plačila, ter da morata od 1. 8. 2015 dalje nerazdelno plačevati mesečno rento v višini 221,68 EUR z zapadlostjo do vsakega 30. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženca je obsodilo še na nerazdelno povrnitev pravdnih stroškov tožniku.

3. Sodbo in sklep s pravočasno pritožbo izpodbijata toženca. Uveljavljata pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev sodbe in sklepa z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno z vrnitvijo zadeve v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba je delno utemeljena.

Glede pritožbe zoper sklep

6. Pritožnika v obrazložitvi pritožbe izpodbijanja sklepa nista utemeljila. Zato je bilo moč sklep preizkusiti le v okviru razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Ob neizpodbijanem dejstvu, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, se prvostopna odločitev o dovolitvi spremembe tožbe izkaže za materialnopravno pravilno (prvi odstavek 185. člena ZPP). Zato je bilo potrebno pritožbo v delu, s katerim je izpodbijan sklep, zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, prvi odstavek 366. člena in 353. člen ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v predmetni zadevi po pravnomočnosti delne sodbe ni sporna vzročna zveza, odgovornost tožencev in 30% soprispevek tožnika. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je podlaga tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, nastalo zaradi izgube na zaslužku, sporna, saj so v zvezi s to obliko škode sporni vsi pogoji splošnega odškodninskega delikta (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem ter odgovornost). Okoliščina, da je bilo tekom tega postopka odločeno o drugih oblikah škode(1), izhajajočih iz istega škodnega dogodka, ter da je bilo v pravnomočnih sodbah v zvezi z drugimi oblikami škode utemeljeno, da sta toženca za nastalo škodo nerazdelno odgovorna v deležu 70% in da je tožnik k nastali škodi v 30% prispeval sam, ne učinkuje na temelj še uveljavljanega zahtevka na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, nastalo zaradi izgube na zaslužku (primerjaj 314. člen ZPP). Sodišče prve stopnje zato ni ravnalo pravilno, ko je odločalo zgolj o znesku zahtevka, namesto da bi odločalo o vseh vprašanjih, ki materialnopravno utemeljujejo zahtevek, pa tudi o vseh ugovorih toženca, ki izpodbijajo njegovo utemeljenost. 8. Zato, ker se sodišče prve stopnje do obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti ni opredelilo, je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. V kolikor bi pritožbeno sodišče samo dopolnilo postopek, bi se o bistvenih vprašanjih utemeljenosti zahtevka prvič izreklo. Ker bi pritožbeno sodišče s končnim stališčem o odločilnih vprašanjih, nanašajočih se na temelj tožbenega zahtevka, stranke prikrajšalo za pravico do dvostopenjskega sojenja, je bilo potrebno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

9. V novem sojenju bo potrebno sprva ugotoviti, ali so podani pogoji odškodninskega delikta. Posebno skrbnost bo moralo sodišče prve stopnje posvetiti ugotavljanju vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo (to je razliko med dohodki, ki bi jih tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka in dohodki, ki jih je tožnik prejemal). Dejstvo, da se je tožnik delno upokojil zaradi Parkinsonove bolezni, je pravno odločilno. Tožnik je namreč upravičen le do odškodnine zaradi izgube dohodka za čas, za katerega je do poslabšanja zdravja in zmanjšanja dohodka prišlo prej kot bi prišlo ob rednem razvoju Parkinsonove bolezni.(2)

10. V izogib morebitnim (ponovnim) postopkovnim kršitvam, pa tudi (ponovni) zmotni uporabi materialnega prava, je potrebno izpostaviti še nekatere napake iz tokratnega sojenja, ki se jim bo moralo prvostopno sodišče v novem sojenju izogniti.

11. Dokazno breme, da je vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo pretrgana, je na tožencih. V tokratnem sojenju sodišče prve stopnje tožencema ni omogočilo enakosti orožij, ko je zaradi prekluzije zavrnilo njun dokazni predlog z dne 13. 12. 2011 za vpogled v zdravstveni karton tožnika in za angažiranje izvedenca nevrologa. Tožnik je namreč tožbeni zahtevek za povrnitev škode zaradi izgube zaslužka postavil šele v pripravljalni vlogi 28. 9. 2005. Šele v tej vlogi je sploh navedel, da se je upokojil. Navedbe v zvezi s Parkinsonovo boleznijo kot razlogom invalidske upokojitve pa je podal šele v vlogi z dne 21. 12. 2011. In to šele potem, ko sta toženca v vlogi z dne 2. 12. 2011 navedla, da je tožnik zamolčal Parkinsonovo bolezen(3), ker zaradi te vrste bolezni sploh ne izpolnjuje pogojev za opravljanje poklica šoferja. Okoliščina, da sta toženca v letu 2004 (zgolj) na podlagi izpovedbe tožnika vedela, da se je tožnik upokojil delno tudi zaradi bolezni, ne more utemeljevati zavrnitve dokaznega predloga, ker je tožnik šele v vlogi z dne 21. 12. 2011 podal navedbe o bolezni kot razlogu tožnikove upokojitve.

12. V zvezi z gornjim ni odveč še opozoriti, da je tožnik v vlogi z dne 21. 12. 2011 neutemeljeno trdil, da sta toženca vedela za upokojitev zaradi bolezni, ker je skupaj z vlogo z dne 27. 9. 2005 vložil odločbo ZPIZ z dne 5. 7. 2002, iz katere naj bi izhajalo, da se je tožnik delno upokojil zaradi poškodbe, delno pa zaradi bolezni. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da sodišču odločba ZPIZ z dne 5. 7. 2002 sploh ni bila predložena. V vlogi z dne 27. 9. 2005 pa je tožnik celo navedel, da je „odločba ZPIZ z dne 5. 7. 2002 že v spisu“, čeprav predhodno ni bila niti predlagana niti predložena.

13. Pritožbeno sodišče je v predmetni zadevi že pojasnilo, da je materialnopravna podlaga za izračun višine tožnikove izgube zaslužka in rente v konkretnem primeru lahko le plača voznika tovornjaka s priklopnikom (C in E kategorije) pri tistem podjetju, pri katerem je ali bi tožnik (hipotetično) delal, če ne bi bilo škodnega dogodka.(4) Tožnik trdi, da bi zaslužil toliko, kolikor so v I. d.o.o. prejemali primerljivi vozniki. Toženca pa trdita, da bi bil tožnik, tako kot v času škodnega dogodka, tudi po škodnem dogodku še vedno zaposlen na podlagi atipične pogodbe o delu pri prvi toženki in bi prejemal tolikšno plačo kot so jo prejemali primerljivi vozniki pri prvi toženki. Ob dejstvu, da v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje teh navedb pravdnih strank sploh ni presojalo, pritožba povsem utemeljeno izpostavlja, da se je sodišče prve stopnje popolnoma arbitrarno odločilo, da bi tožnik lahko delal v I. d.o.o. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje pri presoji tega pravno odločilnega dejstva upoštevati, da je na tožniku dokazno breme, da bi v primeru, če ne bi bilo škodnega dogodka, delal pri I. d.o.o..(5)

14. V kolikor bo sodišče prve stopnje v novem sojenju ugotovilo, da je tožniku nastala škoda zaradi izgube zaslužka, se bo moralo opredeliti še do ugovora zastaranja te odškodninske terjatve, o katerem je sicer tako revizijsko(6) kot pritožbeno sodišče(7) že zavzelo stališče. Sodišče prve stopnje bo moralo odločiti tudi o ugovoru zastaranja zakonskih zamudnih obresti od posameznih zneskov denarne odškodnine zaradi izgube zaslužka, katerega je v tokratnem sojenju spregledalo. V kolikor bo slednji ugovor zavrnilo, gre še opozoriti, da je potrebno utemeljenost tožnikovega zahtevka na plačilo kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti presojati upoštevajoč tudi celotno zakonsko ureditev zakonskih zamudnih obresti v spornem času(8), torej tudi pravilo ne ultra alterum tantum za čas, ko je veljalo.

15. Odločitev o stroških, nastalih v zvezi s tem pritožbenim postopkom, se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Pravnomočno je bilo odločeno o nepremoženjski škodi in o premoženjski škodi, nastali zaradi plačila zdravniških pregledov, ortopedskih čevljev ter stroškov plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Op. št. (2): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 294/2011 z dne 13. 2. 2014. Op. št. (3): V tej vlogi sta toženca zatrdila, da sta za tožnikovo Parkinsonovo bolezen izvedela šele na podlagi tožnikove izpovedbe na glavni obravnavi dne 12. 1. 2004. Op. št. (4): Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 485/2000 z dne 11. 4. 2011. Op. št. (5): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 83/2008 z dne 13. 3. 2008, II Ips 100/2011 z dne 24. 5. 2012 ter II Ips 337/2014 z dne 21. 7. 2016. Op. št. (6): V sodbi in sklepu II Ips 16/2014 z dne 9. 4. 2014. Op. št. (7): V sodbi in sklepu Cp 305/2014 z dne 23. 10. 2014. Op. št. (8): Zakon o obligacijskih razmerjih, Obligacijski zakonik, Zakon o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika (OZ-A).