Jedro

Prvi tožnik je brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oz. sorodnik, ko gre za manjše sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Krškem.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je Vrhovnemu sodišču v vlogi z dne 10. 5. 2022 predlagalo, da določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, saj so zato podani tehtni razlogi. Gre namreč za majhen in povezan kolektiv s štirimi sodniki in štirimi strokovnimi sodelavci, ki pri delu vsakodnevno sodelujejo in komunicirajo, poleg tega se v primeru odsotnosti med seboj nadomeščajo. Prvi tožnik pa je brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. Glede na to bi bil v primeru, da se zgoraj navedena pravdna zadeva vodi pred tukajšnjim sodiščem, omajan videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v Novem mestu, zlasti glede percepcije javnosti in strank o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa o zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. V konkretnem primeru so take okoliščine izkazane. Prvi tožnik je namreč brat strokovne sodelavke, ki je zaposlena pri tem sodišču in je vodja strokovnih sodelavcev ter vpisničark pravdno-gospodarskega in družinskega oddelka. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz objektivne nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oz. sorodnik, ko gre za manjše sodišče.1 V konkretnem primeru gre za relativno manjše sodišče in za relativno manjše število sodnikov, še posebej pa gre za manjši sodni oddelek – pravdno-gospodarski in družinski oddelek, v katerega interno organizacijsko spada sojenje v predmetni zadevi, in ki predstavlja majhen ter povezan kolektiv s štirimi sodniki in štirimi strokovnimi sodelavci, ki pri delu vsakodnevno sodelujejo, komunicirajo ter se v primeru odsotnosti med seboj nadomeščajo. Glede na to tudi Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi bil v primeru, če bi se predmetna pravdna zadeva vodila pred tem sodiščem, omajan videz nepristranskosti Okrožnega sodišča v Novem mestu, glede percepcije javnosti in strank o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Vrhovno sodišče je za drugo stvarno pristojno sodišče določilo Okrožno sodišče v Krškem.

1 Primerjaj npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 ter tam citirano sodno prakso.