Jedro

Glede na določbo prvega odstavka 96. člena ZKP ima tožnik prav, da je bilo sodišče dolžno izreči, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun ter nato prijavljene stroške odmeriti. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je v pravnem položaju iz prvega odstavka 96. člena ZKP upravičen do povrnitve stroškov iz proračuna obdolženec. Obdolženec in ne njegov zagovornik je upravičen do povrnitve stroškov postopka, kar pa je nasprotno od določb ZBPP, ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči – odvetnik. Organ za BPP torej ostane pristojen za odmero stroškov zagovornika in posledično za izplačilo le-teh, iz sredstev brezplačne pravne pomoči v okviru dodeljene BPP, pri čemer pa je v izogib dvakratnemu plačilu stroškov in nagrade zagovornika (po temelju) dolžan upoštevati določbo 46. člena ZBPP in vstopiti v zahtevek tožnika, ki ga ta ima do proračuna v kazenski zadevi, kolikor enako opravljeno storitev odvetniku izplača.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1771/2014 z dne 7. 7. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, v 15-ih dneh od vročitve sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, II K 2279/2014, zaradi kaznivega dejanja po členu 211/V, I KZ, za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo glede stroškov postopka. V obrazložitvi je navedla, da je vložitev pritožbe očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago in tako nerazumna v smislu določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da je Okrajno sodišče v Brežicah s sodbo, II K 2279/2014 z dne 17. 6. 2014, napačno uporabilo določbo prvega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oziroma te določbe ni uporabilo, kar pomeni, da ni zakonito odločilo o stroških kazenskega postopka. Dodeljena brezplačna pravna pomoč opredeljuje zgolj način izplačila stroškov kazenskega zagovora, ni pa pri tem nikjer navedeno, kdo je dejanski plačnik stroškov obdolženčevega zagovora, kar je nesporno proračun. Odločitev, da stroške plača proračun, je tudi utemeljeno in pravilno, saj bi se v primeru plačila stroškov iz sredstev brezplačne pravne pomoči utegnil napram tožniku pojaviti regresni zahtevek za povrnitev izplačanih stroškov, česar pa ni in tudi ne more biti v primeru izplačila stroškov kazenskega postopka. V primerih, ko upravičenec v kazenskem postopku uspe, lahko upravičenec oziroma obdolženec zahteva povrnitev stroškov direktno od tistega, ki jih je dolžan povrniti, v obravnavanem primeru proračun. Nepravilna je tudi navedba v izpodbijani odločbi, da tožnika izbrani odvetnik ni nikoli zastopal po pooblastilu, saj odločba o brezplačni pravni pomoči odvetniku ni dovolj ter mora vsaka stranka odvetniku v postopku podpisati pooblastilo. Toženka je nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP, zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Iz sodbe Okrajnega sodišča v Brežicah, II K 2279/2014 z dne 17. 6. 2014, v I. točki izhaja, da se zoper obdolženega (tožnika) zavrne vložena obtožba. V točki IV pa, da se ugotovi, da je na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1174/2014 z dne 5. 5. 2014, obdolžencu dodeljena redna brezplačna pravna pomoč odvetnika A.A. iz … za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. V obrazložitvi k točki IV je sodišče navedlo, da bodo nagrada in potrebni izdatki zagovornika plačani iz namenskih sredstev za brezplačno pravno pomoč, na podlagi v izreku sodbe navedene odločbe za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik je v prošnji za BPP, s katero je predlagal, da se mu dodeli brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper citirano sodbo glede stroškov postopka navedel, da želi pridobiti brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo, ker je menil, da je odločeno o stroških postopka v nasprotju z določbo prvega odstavka 96. člena ZKP (enako smiselno navaja tudi v tožbi zoper izpodbijano odločbo).

Bistvena v zadevi je presoja, ali je sodišče v sodbi pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 96. člena ZKP. Po prvem odstavku 96. člena ZKP sodišče, če kazenski postopek ustavi ali če izda sodbo, s katero se obdolženec oprosti obtožbe ali z njo obtožbo zavrne, ali če izda sklep, s katerim se obtožnica zavrže, izreče v sklepu oziroma sodbi, da obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika proračun, razen v primerih, ki so navedeni v naslednji odstavkih.

Glede na citirano določbo ima tožnik prav, da je bilo sodišče dolžno izreči, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun ter nato prijavljene stroške odmeriti. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je v pravnem položaju iz prvega odstavka 96. člena ZKP upravičen do povrnitve stroškov (nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika) iz proračuna obdolženec (glej zadevi I Ips 163/2002 z dne 13. 1. 2005 in I Ips 84030/2010 z dne 30. 5. 2013). Na podlagi določbe prvega odstavka 96. člena ZKP glede povrnitve stroškov kazenskega postopka nastane pravno razmerje med državo (oziroma sodiščem, ki je vodilo postopek) in obdolžencem. Obdolženec in ne njegov zagovornik je upravičen do povrnitve stroškov postopka, kar pa je nasprotno od določb ZBPP, ko je aktivno legitimiran za poplačilo opravljene storitve v postopku BPP izvajalec brezplačne pravne pomoči – odvetnik (glej 40. člen ZBPP). Organ za BPP torej ostane pristojen za odmero stroškov zagovornika in posledično za izplačilo le-teh, iz sredstev brezplačne pravne pomoči v okviru dodeljene BPP, pri čemer pa je v izogib dvakratnemu plačilu stroškov in nagrade zagovornika (po temelju) dolžan upoštevati (in po potrebi uporabiti) določbo 46. člena ZBPP in vstopiti v zahtevek tožnika, ki ga ta ima do proračuna v kazenski zadevi, kolikor enako opravljeno storitev odvetniku izplača. Ker je bilo v obravnavani zadevi brezplačne pravne pomoči napačno ugotovljeno dejansko stanje ter je bilo zato posledično napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba toženke nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Ker je tožnik v tem upravnem sporu uspel, mu je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 285,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške mu je dolžna povrniti toženka v roku 15 od prejema sodbe.