Jedro

Gre za terjatve, ki izvirajo iz enega (istega) pravnega razmerja. To bo nastalo v primeru ugotovljene ničnosti kreditnih pogodb, ko bodo na mesto izpolnitvenih zahtevkov stopili kondikcijski zahtevki, ki imajo (enako kot izpolnitveni zahtevki pri dvostranskih pogodbah) vzajemno naravo. Terjatve po primarnem in vseh podrednih pobotnih ugovorih imajo pravno naravo kondikcijske terjatve. Zahtevka po primarnem in drugem podrednem pobotnem ugovoru sta do višine nižjega istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov. Vključen zahtevek pa ni prava eventualna kumulacija, temveč en zahtevek (v višini večjega). Enako - torej da gre za deloma vključen zahtevek (do višine primarnega podrednega pobotnega ugovora), velja tudi za zahtevek po tretjem podrednem pobotnem ugovoru.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog z dne 18. 10. 2024 delno ugodi (v celoti kar zadeva podredni pobotni ugovor v višini 33.638,56 EUR in delno kar zadeva podredni pobotni ugovor v višini 92.061,25 EUR) ter določi nova taksa za postopek o podrednem pobotnem ugovoru v višini 313 EUR.

II.V ostalem se pritožba zavrne ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo toženkinemu ugovoru zoper plačilni nalog z dne 18. 10. 2024, in sicer kar zadeva podredni pobotni ugovor v višini 39.474,60 EUR, v ostalem pa je ugovor zavrnilo (I. točka izreka). Plačilni nalog z dne 18. 10. 2014, s katerim je bila toženka pozvana k plačilu sodne takse za podredni pobotni ugovor v višini 927 EUR, je razveljavilo (II. točka izreka).

2.Toženka, ki sklep (konkretno zavrnilni del I. točke izreka) izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1, pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da plačilni nalog z dne 18. 10. 2024 za pobotni ugovor v celoti razveljavi, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Trdi, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa prezrlo njeno ugovorno navedbo, da je vsak podredni pobotni ugovor (z izjemo tretjega podrednega pobotnega ugovora) vključen v primarnem pobotnem ugovoru. To pomeni, da ne gre za samostojen zahtevek od katerega bi se odmerila sodna taksa. Tudi pri terjatvah v višini 33.638,56 EUR in 92.061,25 EUR, ki ju toženka uveljavlja v pobot, gre za odmeno za črpan kredit. Nadomestilo za uporabo kredita se v primeru prve terjatve izračunava glede na inflacijske obresti, v primeru druge pa glede na obogatitev tožnikov zaradi povečanja vrednosti nepremičnin, financiranih s kreditom. Toženka v primarnem in treh podrednih pobotnih ugovorih uveljavlja plačilo istega zneska, oziroma zneska z isto dejansko in pravno podlago. Sodišče bo moralo vse pobotne ugovore obravnavati kot en ugovor in v tem okviru preizkusiti vse možne pravne podlage. ZST-12 ne vsebuje pravne podlage za plačilo sodne takse za podredni pobotni zahtevek, kar pomeni, da sodne takse ni mogoče odmeriti oziroma da je toženka ni dolžna plačati.

3.Pritožba je delno utemeljena.

4.Za odločanje v tej zadevi je pravno pomembno naslednje dejansko stanje:

(1)Tožnika s tožbo zahtevata ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb in sporazuma o zavarovanju terjatve, izbris vknjižene hipoteke ter plačilo 92.061,25 EUR. Toženka se denarnemu zahtevku upira s pobotnimi ugovori. V okviru primarnega ugovora v pobot uveljavlja terjatev iz naslova nadomestila za uporabo kredita v višini 51.397,52 EUR. Izračun nadomestila temelji na 6 % letni obrestni meri za obdobje od 8. 11. 2007 do 4. 6. 2010. V okviru prvega podrednega pobotnega ugovora uveljavlja nadomestilo za uporabo kredita v višini 39.474,60 EUR, pri čemer izračun nadomestila temelji na pogodbeni obrestni meri 4,35500 % za isto časovno obdobje. Z drugim podrednim pobotnim ugovorom v pobot uveljavlja terjatev v višini 33.638,56 EUR, kot razliko med revaloriziranim zneskom izplačane glavnice kredita (482.152,64 EUR) in zneskom izplačane glavnice kredita (448.514,08 EUR). V okviru zadnjega podrednega pobotnega ugovora pa v pobot uveljavlja terjatev v višini povečane vrednosti nepremičnin, kupljenih s kreditom. Tožnika sta nakup nepremičnin financirala s kreditom v višini 440.000 EUR, sedanja vrednost teh nepremičnin pa naj bi znašala 885.500 EUR. Toženka iz naslova obogatitve tožnikov v pobot uveljavlja znesek v višini dajatvenega tožbenega zahtevka (92.061,25 EUR).

(2)S plačilnim nalogom z dne 18. 10. 2024 (red. št. 20 v spisu) je bila toženka pozvana k plačilu sodne takse za postopek po primarnem pobotnem ugovoru v višini 1.227 EUR. Toženka je dolžni znesek poravnala. S plačilnim nalogom (red. št. 21 v spisu), izdanim istega dne, je bila toženka pozvana še k plačilu sodne takse za postopek po podrednih pobotnih ugovorih v višini 927 EUR. Sodna taksa je bila odmerjena glede na seštevek v pobot uveljavljenih terjatev (39.474,60 EUR + 33.638,56 EUR + 92.061,25 EUR), upoštevajoč določbo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, da se za primarni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.

5.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu delno, in sicer glede terjatve v višini 39.474,60 EUR, sledilo ugovorni tezi, da je terjatev zajeta v primarnem pobotnem ugovoru, oziroma da gre za položaj navidezne eventualne kumulacije. Glede terjatev v višini 33.638,56 EUR in 92.061,25 EUR pa je presodilo, da ju toženka uveljavlja v okviru dveh vsebinsko samostojnih podrednih pobotnih ugovorov, kar pomeni, da znaša toženkina taksna obveznost v seštevku še 826 EUR (ne 927 EUR). Izdalo je dva nova plačilna naloga (red. št. 27 in 28 v spisu), s katerima je toženko pozvalo k plačilu sodne takse v višini 269 EUR in 557 EUR.

6.Toženka v pobot uveljavlja po višini različne denarne terjatve, primarno terjatev v višini 51.397,52 EUR, podredno pa terjatve v višini 39.474,60 EUR, 33.638,56 EUR oziroma 92.061,25 EUR. Po presoji pritožbenega sodišča gre za terjatve, ki izvirajo iz enega (istega) pravnega razmerja. To bo nastalo v primeru ugotovljene ničnosti kreditnih pogodb, ko bodo na mesto izpolnitvenih zahtevkov stopili kondikcijski zahtevki, ki imajo (enako kot izpolnitveni zahtevki pri dvostranskih pogodbah) vzajemno naravo. Terjatve po primarnem in vseh podrednih pobotnih ugovorih imajo pravno naravo kondikcijske terjatve. Zahtevka po primarnem in drugem podrednem pobotnem ugovoru sta do višine nižjega (33.638,56 EUR) istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov. Vključen zahtevek pa ni prava eventualna kumulacija, temveč en zahtevek (v višini večjega).3 Enako - torej da gre za deloma vključen zahtevek (do višine primarnega podrednega pobotnega ugovora - 51.397,52 EUR), velja tudi za zahtevek po tretjem podrednem pobotnem ugovoru.

7.Napačno je pritožbeno stališče, da toženka glede zahtevkov po podrednih pobotnih ugovorih ni taksna zavezanka. Skladno z drugim odstavkom 18. člena ZST-1 se za postopek o ugovoru zaradi pobota plača posebna taksa. Taksna obveznost nastane ob vložitvi pobotnega ugovora (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), kar velja tudi za podredni pobotni ugovor. Že omenjeno pravilo iz tretjega odstavka 18. člena ZST-1 se smiselno uporablja tudi pri določanju višine takse za postopek o podrednih pobotnih ugovorih: v primeru uveljavljanja primarnega in enega ali več podrednih pobotnih ugovorov se za primarni pobotni ugovor plača taksa v celoti, za vsak naslednji pobotni ugovor pa le tretjina predpisane takse. Glede na zgoraj navedeno toženke ne bremeni taksna obveznost za postopek o drugem podrednem pobotnem ugovoru. Podlago za odmero sodne takse za postopek o tretjem podrednem pobotnem ugovoru predstavlja vrednost 40.663,73 EUR (92.061,25 EUR- 51.397,52 EUR). Pri tej vrednosti spornega predmeta znaša sodna taksa 313 EUR.4

8.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka spremenilo tako, da je ugovoru zoper plačilni nalog z dne 18. 10. 2024 delno ugodilo (v celoti kar zadeva podredni pobotni ugovor v višini 33.638,56 EUR in delno kar zadeva podredni pobotni ugovor v višini 92.061,25 EUR)5, ter določilo takso za postopek o podrednem pobotnem ugovoru v višini 313 EUR (smiselno tretji odstavek 34. a člena ZST, 3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zaradi plačila te takse bo sodišče prve stopnje toženki poslalo nov plačilni nalog, saj že izdana (in še nerazveljavljena) plačilna naloga (red. št. 27 in 28 v spisu) nista ustrezna podlaga za plačilo. Pritožbeno sodišče je v ostalem pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9.Glede na neutemeljeno pritožbeno stališče, da sodne takse sploh ni dolžna plačati, je toženka ne glede na delni pritožbeni uspeh dolžna sama kriti svoje pritožbene stroške.

10.V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.

3Glej sklep Vrhovnega sodišča II Ips 96/2017 z dne 11. 5. 2017 (10. točka obrazložitve) in A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba in Založba Uradni list, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 170.

4Glej prilogo 1 ZST-1, v kateri so navedene višine takse s količnikom 1,0 po tabeli iz 16. člena ZST-1.

5Glede na II. točko izpodbijanega sklepa razveljavitev plačilnega naloga ni bila potrebna.

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 5/1, 5/1/1, 18, 18/2, 18/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.