Jedro

Tožena stranka (dolžnik odstopljene terjatve) je ohranila vse pobotne ugovore, ki bi jih imela zoper odstopnika terjatve, saj ZFPPIPP določa, da če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Terjatev, ki jo v pobot uveljavlja tožena stranka, je zapadla pred uvedbo stečaja nad odstopnikom terjatve in še pred prejemom obvestila o odstopu terjatve, zato ima tožena stranka enake pravice do prevzemnika terjatve, kot jih je imela zoper odstopnika terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134387/2013 z dne 27. 8. 2013 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka, toženi stranki pa je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v višini 3.233,05 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da ugotovitev prvega sodišča o utemeljenosti terjatve tožeče stranke do tožene temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, ker prvo sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka. Tožena stranka se je v ugovoru zoper sklep o izvršbi VL 134387/2013 sklicevala na navedbe iz ugovora zoper sklep o izvršbi VL 10755/2012, vendar sodišče teh dokazov ni upoštevalo. Ugotovitev prvega sodišča, da je podpis asignacijske pogodbe okoliščina, ki potrjuje obstoj terjatve, ne upošteva, da se pogodba nanaša na fakturo 6/2012 v znesku 31.754,00 EUR, ki je neplačana še v znesku 11.420,58 EUR, ne pa na fakturo 12/2012. Tožena stranka je takoj po prejemu obvestila o odstopu terjatve družbe D. d. o. o. na tožečo stranko, tožečo stranko obvestila, da terjatvi ugovarja tako po temelju kot po višini. Tožena stranka je ugovarjala v pobot svojo terjatev do tožeče stranke v višini 117.572,80 EUR. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da glede pobotnega ugovora niso podani pogoji iz 315. člena Obligacijskega zakonika(2), ker tožena stranka iz naslova pogodbene kazni ni mogla pobotati svoje terjatve do obvestila o odstopu terjatve. Tožena stranka ima zoper tožečo stranko kot prevzemnika terjatve vse ugovore, ki jih ima dolžnik zoper odstopnika in ni treba, da bi te ugovore zoper odstopnika uveljavljala. V času prejetega obvestila o odstopu terjatve je tožena stranka lahko uveljavljala v pobot terjatev iz naslova penalov. Okoliščina, da zoper odstopnika ni bila vložena tožba, na možnost pobotnega ugovora ne vpliva, ker v tem primeru ugasne terjatev samo proti stečajnemu dolžniku. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožena stranka ni dokazala svoje terjatve do odstopnika terjatve iz naslova penalov, zaradi zamude pri izvajanju pogodbenih del, saj navedena dejstva dokazujejo dokazne listine v spisu. Tožena stranka je predlagala tudi zaslišanje prič, ki bi pojasnile okoliščine, ki so povzročile zamudo pri izvedbi del odstopnika terjatve. Tožena stranka je morala vključiti druge izvajalce, ki so namesto odstopnika terjatve izvedli manjkajoča dela in dela, ki so bila opravljena z napakami.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega (prvi odstavek 417. člena OZ). Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Dolžnik pa lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop (421. člen OZ), s tem, da dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom (315. člen OZ).

6. Iz neprerekanih dejstev pravdnih strank izhaja, da je tožena stranka 27. 9. 2011 vložila zoper D. d. o. o. tožbo na plačilo terjatve, ker dela na objektu H. niso bila opravljena pravočasno in kvalitetno. D. d. o. o. pa je zoper toženo stranko 27. 1. 2012 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker ji tožena stranka ni plačala opravljenih del na navedenem objektu. Navedeni postopek je bil s sklepom ustavljen, 15. 3. 2012 pa je družba D. d. o. o. terjatev do tožene stranke prenesla s cesijsko pogodbo na tožečo stranko. Tožeča stranka je cesijsko pogodbo posredovala toženi stranki v vednost 10. 4. 2012. Tožena stranka je na prejeto obvestilo 18. 4. 2012 odgovorila, da je terjatev že predmet sodnega postopka, v katerem je tožena stranka ugovarjala terjatvi tako po temelju kot po višini in da še vedno prereka terjatev. Po vloženi tožbi tožene stranke zoper družbo D. d. o. o. je bil nad navedeno družbo (ki se je preimenovala v N. d. o. o.) uveden stečajni postopek, terjatev tožene stranke pa je bila s strani stečajnega upravitelja prerekana. Tožena stranka ni nadaljevala začetega pravdnega postopka, niti ni sprožila drugega postopka, s katerim bi uveljavljala terjatev do stečajnega dolžnika.

7. Stečajni upravitelj je prerekal terjatev tožene stranke zoper stečajnega dolžnika, zato bi tožena stranka lahko uveljavila svojo terjatev zoper odstopnika terjatve tako, da bi v rokih in na način, kot to določata 300. in 301. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnemu prenehanju(3), predlagala nadaljevanje postopka po vloženi tožbi ali pa bi vložila novo tožbo. Ker tožena stranka ni ravnala na tak način zoper odstopnika terjatve, je njena pravica zahtevati izpolnitev terjatve v stečajnem postopku prenehala. Tožena stranka pa je ohranila vse pobotne ugovore, ki bi jih imela zoper odstopnika terjatve, saj 261. člen ZFPPIPP določa, če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani. Terjatev, ki jo v pobot uveljavlja tožena stranka, je zapadla pred uvedbo stečaja nad odstopnikom terjatve in še pred prejemom obvestila o odstopu terjatve, zato ima tožena stranka enake pravice do prevzemnika terjatve, kot jih je imela zoper odstopnika terjatve. Iz navedenih razlogov nista odločilni okoliščini, ki ju izpostavlja prvo sodišče, v zvezi z nedopustnostjo pobotnega ugovora tožene stranke, da med odstopnikom terjatve in toženo stranko ni bila sklenjena poravnava in da tožena stranka ne razpolaga z izvršilnim naslovom iz naslova pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje v sodbi tudi ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih šteje, da terjatev tožene stranke do D. d. o. o. iz naslova pogodbene kazni zaradi nepravočasno opravljenega dela in napak opravljenega dela, ni zapadla do 10. 4. 2012(4), saj le v takšnem primeru tožena stranka ne bi mogla uveljaviti navedene terjatve v pobot proti prevzemniku terjatve.

8. Tožena stranka je substancirano podala trditveno podlago glede terjatve, ki jo uveljavlja v pobotnem ugovoru, predlagala je dokaze, ki jih sodišče prve stopnje zaradi zmotnih materialnopravnih stališč ni izvedlo. V novem sojenju mora prvo sodišče izvesti dokazni postopek z zaslišanjem prič, da bo ugotovilo, ali obstaja terjatev tožene stranke, ki jo uveljavlja v pobotnem ugovoru ter v izreku sodbe odločiti o terjatvi tožeče stranke in o pobotnem ugovoru tožene stranke.

9. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

10. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.

Op. št. (2): V nadaljevanju OZ.

Op. št. (3): V nadaljevanju ZFPPIPP.

Op. št. (4): Ko je tožena stranka prejela obvestilo tožeče stranke o odstopu terjatve.