29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 207/2004 z dne 14. 4. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani št. II Ig 66/94 z dne 11. 1. 1994. Presodilo je, da je bila med pritožnico (v gospodarskem sporu tožečo stranko) in toženo stranko sklenjena ustna pogodba o delu in je zato tožbeni zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljen. Po pritožbi tožene stranke je Višje sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo in tožbeni zahtevek pritožnice na plačilo 267.500 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo. Presodilo je, da sklepanje sodišča prve stopnje o obstoju ustne pogodbe med pravdnima strankama nima podlage v ugotovljenih dejstvih.

2.Pritožnica tej odločitvi nasprotuje in meni, da ji je Višje sodišče kršilo pravico iz 22. člena Ustave. Med strankama naj bi bilo nesporno, da je bilo delo opravljeno in da je bila v ta namen sklenjena ustna pogodba, ki jo je sklenil v imenu pritožnice izvajalec del po pogodbi kot njen pooblaščenec. Spor naj bi nastal le v zvezi s plačilom za opravljeno delo. Zato naj bi bili razlogi sodbe o neobstoju ustne pogodbe o delu zgrešeni in nepopolni.

3.Kolikor je mogoče pritožničino trditev, da je bilo med strankama sporno le plačilo oziroma njegova višina, ne pa tudi sklenitev pogodbe, razumeti kot očitek o očitni napačnosti in s tem kršitvi pravice iz 22. člena Ustave, je ta neutemeljen. Kot izhaja iz priloženih sodnih odločb, je bila ne le višina plačila, temveč tudi sklenitev (ustne) pogodbe o delu med strankama sporna ves čas postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da izvajalec pogodbe ni bil zastopnik pritožnice. Pritožničina trditev, da to ne drži, ne more biti predmet preizkusa v postopku z ustavno pritožbo, saj gre za očitek o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) namreč Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Na podlagi ugotovljenega dejstva (tj. vloge izvajalca) je Višje sodišče presodilo, da ustna pogodba o delu med strankama ni bila sklenjena. Pravilnosti te ocene Ustavno sodišče prav tako ne more preizkusiti. Zgolj pritožničino nestrinjanje z odločitvijo Višjega sodišča pa ne zadošča za sklep o kršitvi navedene pravice.

4.Ker očitno ne gre za kršitev pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić