Jedro

Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje.

Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika v izreku sklepa o dedovanju ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točkah I in III izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odpoved dediščini oziroma neuveljavljanje nujnega dednega deleža dolžnika A. v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu B., ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu pod opravilno številko D 57/2020, pravno neveljavna in brez pravnega učinka do tožeče stranke do višine glavnice v znesku 7.793,90 EUR zakonskimi zamudnimi zamudnimi obrestmi in pravdnih stroškov iz zadeve P 396/2011 v znesku 1.730,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter je zato tožena stranka dolžna dovoliti za poplačilo vseh navedenih terjatev tožeče stranke napram dolžniku A. izvršbo na nepremičnine, kot izhajajo iz točke I izreka sodbe. V preostalem delu, glede parcele 1423/1 k. o. X, je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je tudi, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki plačati stroške postopka v znesku 1.661,94 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od izteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (točka III izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe se je pritožila tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je zmotno stališče sodbe, da ni pomembno, zakaj A. ni uveljavljal nujnega dednega deleža, in da ni pomembna okoliščina, ali nujnega dednega deleža ni uveljavljal zato, ker je bil že v celoti dedno odpravljen po zapustniku. Že pred zapuščinskim narokom je toženka svojemu sinu A. povedala, da je bil že dedno odpravljen, ker je od zapustnika prejel premoženje, ki presega nujni dedni delež in je A. to tudi potrdil in to je bil edini razlog, da A. nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Če bi A. nujni dedni delež uveljavljal, potem bi temu toženka nasprotovala in bi že v zapuščinskem postopku uveljavljala, da je bil po zapustniku dedno odpravljen.

Toženka je podala ustrezno trditveno podlago in predlagala dokaze, zlasti z zaslišanjem prič. Če bi bile te priče zaslišane, bi se izkazalo, da je A. prejel od zapustnika več premoženja, kot pa bi znašala višina njegovega nujnega dednega deleža. Zapustnik je bil tisti, ki je poravnaval dolgove namesto A. in mu pri raznih projektih nudil pomoč v delu brez plačila in tudi financiral stroške takšnih projektov. Zapustnik je opravil ogromno dela za A. in sta bila dogovorjena, da gre to vse na račun njegove dedne odpravljenosti. Če bi sodišče izvajalo dokaze, ki jih je predlagala toženka, bi se dokazalo, da je bil A. po zapustniku dedno odpravljen več kot v višini nujnega dednega deleža in bi se tako pokazala tožba za neutemeljeno. Sodišče ni pojasnilo, zakaj šteje, da ni pomembno, ali je bil A. po zapustniku že dedno odpravljen najmanj v višini nujnega dednega deleža. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je pritožbeni razlog po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica je zoper toženko kot oporočno dedinjo pokojnega B. vložila tožbo zaradi izpodbijanja pravnega dejanja dolžnika tožnice, A., sina toženke, zaradi opustitve uveljavljanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu B. Gre za tožbo v smislu 255. člena in naslednjih Obligacijskega zakonika (OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima tožnica kot upnica zoper dolžnika A. več zapadlih terjatev. Dolžnik za poplačilo tožničinih zapadlih terjatev ni imel in nima sredstev. Tožničinemu dolžniku je dne 12. 1. 2020 umrl oče. Po zapustniku je nastopilo oporočno dedovanje. Zapustnik je z oporoko za oporočno dedinjo določil svojo ženo - toženko. Dolžniku A. je ostala pravica do uveljavljanja nujnega dednega deleža. Ta predstavlja polovico zakonitega in bi za sina toženke A. znašal 1/8 zapuščine. A. v zapuščinskem postopku po svojem očetu nujnega dednega deleža ni uveljavljal in ni dedoval nič. Pravni učinek neuveljavljanja nujnega dednega deleža je enak, kot če bi se dediščini odpovedal, kar šteje za neodplačno razpolaganje. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pojasnilo, da sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. D 57/2020, z dne 17. 9. 2020, ki temelji tudi na neuveljavljanju nujnega dednega deleža, odkazuje na uporabo določbe 1. odstavka 13. člena ZPP o odvisnosti odločitve od rešitve predhodnega vprašanja. Ob dejstvu, da A. v zapuščinskem postopku ni uveljavljal nujnega dednega deleža, po mnenju sodišča prve stopnje ni potrebno ugotavljati nagibov za odpoved oziroma neuveljavljanje nujnega dednega deleža in posledično temu ne ugotavljati, ali je do neuveljavljanja nujnega dednega deleža prišlo zaradi morebitne dedne odpravljenosti. Sodišče prve stopnje se zato tudi ni ukvarjalo z vprašanjem dedne odpravljenosti z darili za časa življenja ter tudi ni izvajalo dokazov v tej smeri. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP ni podana, saj je sodišče pojasnilo razloge za svojo odločitev.

6.Stališče sodišča prve stopnje o vezanosti na sklep o dedovanju je zmotno. V zapuščinskem postopku sodišče namreč ugotavlja in ugotovi le, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Stranke oziroma udeležence postopka zavezuje samo tisti del odločitve, ki postane pravnomočen, to je izrek. Neuveljavljanje nujnega dednega deleža s strani dolžnika A. v izreku sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. D 57/2020, z dne 17. 9. 2020, ni zajeto. Posledično tudi ni vezanosti na vsebino sklepa o dedovanju v skladu s 13. členom ZPP. Poleg tega sklep o dedovanju ne veže z učinki pravnomočnosti oseb, ki niso sodelovale kot stranke v zapuščinskem postopku.

7.Zaradi zmotnega stališča sodišče prve stopnje trditev toženke o tem, da je bil dolžnik A. že dedno odpravljen, ker je prejel od zapustnika darila, ki presegajo višino nujnega dednega deleža, ni presojalo. O teh dejstvih tudi ni izvajalo dokazov, ki jih je predlagala toženka. Takšno ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi toženke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 355. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ni moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Sodišče prve stopnje bo namreč moralo ugotoviti celoten sklop dejstev, ki se nanašajo na vprašanje dedne odpravljenosti dolžnika A. oziroma na vprašanje, ali je izpodbijano pravno dejanje (neuveljavljanje nujnega dednega deleža) povzročilo zmanjšanje dolžnikovega premoženja in s tem njegovo nezmožnost poplačila upničine terjatve. Če bi ta dejstva prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče, bi bila s tem strankama odvzeta pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS). Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

8.V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje tudi presodi, ali in kakšen vpliv na predmetni postopek ima začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom A. z dne 17. 2. 2025.

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 255 Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 162 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.