Jedro

ZGD-1 nima posebnih določb, ki bi urejale način pritegnitve zunanjih izvedencev v postopek, niti opredelitve meril za odmero nagrade tako angažiranemu izvedencu. Poravnalni odbor je v tem smislu procesni organ sodišča, zato tudi za njega veljajo enaka pravila kot za samo sodišče. Smiselna uporaba določil ZPP pride v poštev tako v primeru, da je bil zunanji izvedenec pritegnjen v nepravdni postopek preizkusa denarne odpravnine s strani poravnalnega odbora izvedencev, kakor tudi v primeru, da je formalno sklep o angažiranju izvedenca v tem smislu izdalo samo sodišče. Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na seznam sodnih izvedencev, temveč je to zgolj priporočilo, ki olajšuje sodišču iskanje izvedencev.

Pravilnik ne more imeti neposrednega učinka za tiste izvedence, ki jih je angažiralo sodišče in niso uvrščeni na seznam sodnih izvedencev, vodenim pri Ministrstvu za pravosodje v smislu določil Pravilnika. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je to razmerje potrebno presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo nagrado pooblaščenemu ocenjevanju podjetij mag. D. C. za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja – oceno vrednosti družbe A. d. d. Nagrado je odmerilo v višini 8.000,00 EUR in odločilo, da se odmerjeni znesek nagrade nakaže na končni račun pooblaščenega ocenjevalca podjetij.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložil nasprotni udeleženec M. d. d. v stečaju. Uveljavljal je pritožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Uveljavljal je tudi povrnitev pritožbenih stroškov v višini 460,00 EUR povečano za 22 % DDV, kar naj pritožbeno sodišče naloži v plačilo predlagatelju.

3. Pritožba je bila vročena tudi preostalim strankam postopka, ki pa na pritožbene navedbe niso odgovarjale.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Edini pritožbeni očitek, ki ga zatrjuje pritožnik, se nanaša na uporabljeno merilo za odmero nagrade izvedenca za izdelano izvedensko mnenje. Pritožnik se pri tem sklicuje, da bi prvostopenjsko sodišče moralo uporabiti določila Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010, 1/2012 in 35/2013).

6. Sodišče je izvedenca imenovalo v nepravdnem postopku na podlagi predloga za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe na podlagi drugega odstavka 388. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami – v nadaljevanju ZGD-1). Za ta postopek se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena ZGD-1. 7. V skladu s šestim odstavkom 609. člena ZGD-1 lahko poravnalni odbor izvedencev pred predložitvijo svojega mnenja pritegne zunanje izvedence in naroči pripravo izvedenskih mnenj, pri čemer so s tem povezani stroški stroški postopka. ZGD-1 nima posebnih določb, ki bi urejale način pritegnitve zunanjih izvedencev v postopek, niti opredelitve meril za odmero nagrade tako angažiranemu izvedencu. Poravnalni odbor je v tem smislu procesni organ sodišča, zato tudi za njega veljajo enaka pravila kot za samo sodišče. Ker tudi Zakon o nepravdnem postopku nima posebnih določb, ki bi urejala to vprašanje, se v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku smiselno uporabljajo ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku. Smiselna uporaba določil ZPP zato pride v poštev tako v primeru, da je bil zunanji izvedenec pritegnjen v nepravdni postopek preizkusa denarne odpravnine s strani poravnalnega odbora izvedencev, kakor tudi v primeru, da je formalno sklep o angažiranju izvedenca v tem smislu izdalo samo sodišče. 8. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je v konkretnem primeru prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 17. 10. 2014 na predlog poravnalnega odbora za izvedenca določilo mag. D. C., pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.

9. V skladu z drugim odstavkom 245. členom ZPP sodišče izvedence določi predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. Iz navedene določbe torej izhaja, da sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na seznam sodnih izvedencev, temveč je to zgolj priporočilo, ki olajšuje sodišču iskanje izvedencev(1).

10. Pritožnik se v pritožbi sklicuje na uporabo Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki med drugim opredeljuje tudi merila za odmero nagrade in povrnitev stroškov in tarifo za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela. Vendar ta Pravilnik ne more imeti neposrednega učinka za tiste izvedence, ki jih je angažiralo sodišče in niso uvrščeni na seznam sodnih izvedencev, vodenim pri Ministrstvu za pravosodje v smislu določil Pravilnika. Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je to razmerje potrebno presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava(2).

11. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče izvedenca določilo na predlog predsednika poravnalnega odbora, ki je pridobil več ponudb za izdelavo potrebnega mnenja in sodišču predlagal angažiranje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti mag. D. C. z utemeljitvijo, da je njegova ponudba najugodnejša (vloga predsednika poravnalnega odbora z dne 18. 4. 2014). Iz javno objavljenega seznama sodnih izvedencev pri Ministrstvu za pravosodje je razvidno, da tako predlagani izvedenec ni uvrščen na navedeni seznam. Hkrati pa je iz spisovnih podatkov razvidno, da je prvostopenjsko sodišče z dopisom z dne 6. 10. 2014 (red. št. 133) vse udeležence postopka pozivalo na morebitne pripombe glede angažiranja predlaganega izvedenca s strani predsednika poravnalnega odbora. Prav tako je razvidno, da nobeden od udeležencev, torej tudi pritožnik, v zvezi s predlaganim izvedencem ni imel nobenih zadržkov.

12. Iz navedenega je torej razvidno, da so bile stranke v naprej seznanjene s postopkom in načinom angažiranja predlaganega izvedenca. V spisu se nahaja tudi ponudba izvedenca z dne 16. 4. 2014 (list. 390), v kateri je opredelil ceno za izdelavo poročila o oceni vrednosti podjetja v višini 8.000,00 EUR. Ker je sodišče s sklepom z dne 17. 10. 2014 angažiralo izvedenca na podlagi predhodne ponudbe izvedenca, kateremu očitno ni nasprotoval nobeden od udeležencev postopka, je podlaga za izplačilo v pogodbenem razmerju med sodiščem in izvedencem. Zato se izkaže kot neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče pri odmeri nagrade izvedencu moralo upoštevati merila, predpisana s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

13. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pritožnik namreč s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške.

(1) Jan Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Založba, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, II. knjiga, stran 482. (2) enako Jan Zobec, isto delo stran 489, glej tudi sklep VSL I Cp 1857/2002 z dne 18. 12. 2002 in sklep VSL I Cp 1503/2014.