Jedro

Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se upnikov predlog za povrnitev stroškov upnika za delni umik z dne 26. 5. 2010 zavrne.

Zoper sklep se je pravočasno po svojem pooblaščencu pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da delnega umika ni možno šteti za neobrazloženo vlogo, saj je poleg obsežnih navedb vlogi priložil tudi obračun dolga in obrazložil stanje preostalega dolga. Ugotavlja, da je pri priglasitvi stroškov očitno res prišlo do pomote, saj so stroški prijavljeni v skladu z Odvetniško tarifo, vendar bi sodišče moralo prijavljene stroške presojati po Zakonu o odvetniški tarifi, po tar. št. 3464, in mu priznati stroške: sestava vloge 6,45 EUR, 20% DDV, poštnina in tiskovine 1,50 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni ter upniku prizna priglašene pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena dolžniku, vendar ta nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o tem, ali je upnik upravičen do povračila stroškov za delni umik izvršilnega predloga, pri čemer je sklenilo, da se njegova zahteva za povrnitev teh stroškov v celoti zavrne, ker je ocenilo, da ne gre za obrazloženo vlogo v smislu Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami, v nadaljevanju ZOdvT, ki velja od 1. 1. 2009), katerega je v predmetni zadevi treba uporabiti glede na določbo 41. člena ZOdvT in za uporabo katerega se v pritožbi zavzema tudi upnik.

Podpoglavje 4.6 ZOdvT za neobrazloženo vlogo ne predvideva posebne nagrade. Tarifo, ki je sestavni del ZOdvT, je treba razlagati v povezavi z normativnim delom zakona, ki v 14. členu določa obseg nagrade in uveljavlja načelo, da se v isti zadevi na vsaki stopnji določi ena nagrada za vse vloge in ena nagrada za vse naroke. Navedeno načelo je v podpoglavju 4.6 tarife prilagojeno posebnostim izvršilnega postopka, ki poteka v več fazah. Nagrade za postopek na prvi stopnji so predpisane tako, da so, poleg nagrad za določene predloge in za narok, predvidene tudi nagrade za obrazložene vloge glede na vrsto terjatve in sredstvo izvršbe (tar. št. 3464 do 3466). Vloge, s katero upnik omejuje oziroma umika predlog za izvršbo (oziroma predlaga utesnitev izvršbe), pa ni utemeljeno šteti kot obrazloženo vlogo v smislu določb ZOdvT, saj ZIZ v 43. členu ne zahteva obrazložitve, zadošča že izjava o omejitvi oziroma umiku predloga ali sporočilo sodišču, da je terjatev delno plačana. Če upnik v vlogi navede tudi obračun terjatve, s tem pomaga sodišču, ki sicer obračun opravi sámo, ni pa to obvezna sestavina vloge, s katero se predlaga utesnitev izvršbe oziroma se predlog umakne. Sodišče prve stopnje torej pravilno ni priznalo stroškov za sestavo vloge, s katero je upnik utesnil izvršbo, ker za priznanje ni podlage v ZOdvT.

Prav tako pa je upnikov stroškovni zahtevek pravilno zavrnjen tudi v delu, v katerem je zahteval povrnitev administrativnih stroškov (v višini 1,50 EUR). Po drugem odstavku 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka v svoji zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. Stroškovni zahtevek mora biti vsaj določljiv, če že ni določen. V 6. delu tarife ZOdvT so opredeljeni izdatki, ki jih lahko zahteva odvetnik, in sicer gre za stroške za fotokopiranje ali tiskanje in za izročitev elektronsko shranjenih datotek, stroške plačila poštnih in telekomunikacijskih storitev ter stroške v zvezi s poslovnim potovanjem. Ker upnik administrativnih stroškov, za katere zahteva povračilo, ni opredelil oziroma specificiral v skladu z veljavno tarifo, je njegova zahteva v tem delu neopredeljena, zato je pravilno zavrnjena. Posledično vsemu navedenemu pa upniku ni mogoče priznati niti zahtevanega 20% DDV niti zakonskih zamudnih obresti – zaradi njihove akcesornosti) in je odločitev sodišča prve stopnje tudi glede tega dela upnikovega zahtevka pravilna, nanjo pa ne more vplivati niti dejstvo, da je upnik stroške za delni umik predloga za izvršbo na novo (ob upoštevanju ZOdvT) priglasil v pritožbi, saj je takšna priglasitev, glede na določbo tretjega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, prepozna in s tem neupoštevna.

Pritožba upnika tako ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).