Jedro

Prevoznik, ki je prijavil blago za uvoz in tranzit, ni pa ga predal namembni carinarnici, ker je bilo blago med prevozom ukradeno, je zavezan k plačilu carinskih dajatev na podlagi dane garancijske izjave.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice Sežana št. U/I-425/93 z dne 15.3.1993, s katero je ta tožeči stranki naložila plačilo 4.299.619,00 SIT carinskih dajatev za blago - 3500 kg igrač, za katero ni dokazov, da je prijavljeno namembni carinarnici.

Tožeča stranka je v pritožbi zoper odločbo Carinarnice Sežana navajala, da blago ni bilo prijavljeno, ker je bilo ukradeno na poti do namembne carinarnice. Zato meni, da za nepredajo blaga namembni carinarnici ne more odgovarjati, saj ji je bilo to preprečeno s kaznivim dejanjem po neznanem storilcu.

V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da zgolj okoliščina, da je bilo blago ukradeno, carinskega zavezanca ne razbremeni, ker je materialno odgovoren na podlagi garancijske izjave po 1. odstavku 200. člena v zvezi z 2. odstavkom 24. člena carinskega zakona.

Tožeča stranka je sprožila upravni spor. V tožbi navaja, da je storila vse, kar je običajno pri prenapotenju blaga, da bi zagotovila, da bi bilo blago pravočasno predano namembni - izhodni carinarnici. Predaja blaga je bila preprečena s kaznivim dejanjem po neznanem storilcu, za kar pa tožnik ne more prevzeti odgovornosti in tudi ne jamčiti za plačilo carinskih dajatev za ukradeno blago. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njenemu zahtevku za povrnitev plačane carinske uvozne dajatve. Tožena stranka je 10.5.1994 vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je bilo tožeči stranki naloženo plačilo dajatev glede na njeno garancijsko izjavo v smislu 1. odstavka 200. člena carinskega zakona in ob nespornem dejstvu, da blago prevzemni carinarnici ni bilo predano.

Tožba ni utemeljena.

Nesprejemljivo je stališče tožeče stranke, da ne more biti odgovorna za plačilo carinskih dajatev za ukradeno blago.

Tožeča stranka je s prijavo za uvoz in tranzit blaga št. 119 z dne 7.1.1992 prijavila Carinski izpostavi Terminal Sežana tranzitno blago - igrače v določeni vrednosti ter se s pisno izjavo v smislu 1. odstavka 200. člena carinskega zakona zavezala, da bo plačala vse dajatve, ki se plačujejo pri uvozu blaga, če prevoznik ne bi predal blaga namembni carinarnici, to je Carinski izpostavi Dolga vas, do 10.1.1992. Tožena stranka je ugotovila, da blago namembni carinarnici ni bilo predano, zato se šteje, da je bilo blago dano v prost promet še pred plačilom uvoznih dajatev. Tožena stranka je ravnala prav, ko je tožeči stranki naložila plačilo uvoznih dajatev. Za tako ravnanje je imela zakonsko podlago v 2. odstavku 249. člena carinskega zakona. Tožeča stranka se kljub ugotovitvi, da je bilo blago ukradeno, ne more razbremeniti odgovornosti za plačilo uvoznih dajatev, ker je odgovorna za plačilo uvoznih dajatev na podlagi garancijske izjave. Na podlagi obrazloženega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih kot neutemeljeno zavrnilo. Carinski zakon in zakon o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).