Jedro

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je bila dokončna protidampinška dajatev v konkretnem primeru obračunana neutemeljeno, ker je bila obračunana na podlagi Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 723/2011, ki ob uvozu še ni veljala. Uredba je namreč določila pobiranje dajatev glede na registracijo uvoza, pri čemer je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 966/2010, ki je ob uvozu bila v veljavi, določena (skladno z Uredbo sveta (ES) št. 1225/2009) registracija uvoza (prav) z namenom, da se, če preiskava ugotovi izogibanje, zagotovi retroaktivno obračunavanje protidampinških dajatev od datuma registracije uvoza.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je carinski urad določil dokončno protidampinško dajatev, v znesku 29.348,47 EUR, za blago sproščeno v prost promet po postopku 4200 (sprostitev blaga v prost promet z davčno oproščeno dobavo v drugo državo članico), navedeno v 1., 2. in 4. postavki uvozne carinske deklaracije MRN št. 10SI00603640837345 z dne 14. 12. 2010 Izpostave Koper, katero sta dolžni v roku 10 dni od prejema odločbe solidarno plačati družba A. d.o.o. (deklarant) in družba B. co. Ltd., Madžarska (prejemnik blaga).

V obrazložitvi odločbe carinski urad navaja, da je dokončno protidampinško dajatev določil na podlagi določb Uredbe sveta (ES) št. 91/2009 z dne 26. januarja 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljevanju Uredba sveta (ES) št. 91/2009), določb Uredbe komisije (EU) št. 966/2010 z dne 27. oktobra 2010 o začetku preiskave glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 91/2009 za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske pri uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla, poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne, in o registraciji takšnega uvoza (v nadaljevanju Uredba komisije (EU) št. 966/2010) ter na podlagi določb Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 723/2011 z dne 18. julija 2011 o razširitvi dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 91/2009 o uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, na uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa ali jekla, poslanega iz Malezije, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne (v nadaljevanju Izvedbena uredba sveta (EU) št. 723/2011).

Poudarja, da je ob uvozu (dne 14. 12. 2010) veljala Uredba komisije (EU) št. 966/2010, ki je začela preiskavo glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 91/2009, za uvoz tam določenega blaga, poslanega iz Malezije, in hkrati določila registracijo takšnega uvoza, zato bi moral biti deklarant z njo seznanjen.

Tožeča stranka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance z odločbo, št. DT 498-1-424/2011 z dne 18. 1. 2013, zavrnilo.

Tožeča stranka vlaga tožbo kot pravna naslednica deklaranta (edina ustanoviteljica deklaranta, ki je bil po skrajšanem postopku izbrisan iz sodnega registra). Vlaga jo smiselno iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da ji je bila protidampinška dajatev obračunana na podlagi Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 723/2011 z dne 18. 7. 2011, uvoz pa je bil opravljen dne 14. 12. 2010. Tožena stranka je navedeno Uredbo uporabila retroaktivno, čeprav za takšno uporabo ni imela podlage v njenih določbah, deklarant pa ob uvozu tudi ni mogel predvideti rezultatov protidampinške preiskave. Nadalje ugovarja, da uvoz ni bil registriran skladno s členom 2 Uredbe komisije (EU) št. 966/2010 ter s členoma 13(3) in 14(5) Uredbe sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškem uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (v nadaljevanju Uredba sveta (ES) št. 1225/2009). Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Za tožečo stranko ni sporno, da je bilo z zadevno carinsko deklaracijo dne 14. 12. 2010 deklarirano blago: v postavki 1.) 6.558.400 kosov "Izdelek z navojem; drugi lesni vijaki, pocinkani, z ravno glavo", iz tarifne oznake 7318 12 90 Kombinirane nomenklature (v nadaljevanju KN) in Taric oznako 91; v postavki 2.) 1.411.200 kosov "Izdelki z navojem, samorezni vijaki, za pločevino, z navoji in koničnim deblom po celi dolžini", iz tarifne oznake 7318 14 91 KN in Taric oznako 91, ter v postavki 4.) 55.670 kosov "Izdelki z navojem, drugi vijaki, z glavo", iz tarifne oznake 7318 15 90 KN in Taric oznako 91. Za tožečo stranko tudi ni sporno, da je navedeno blago predmet urejanja Uredb, navedenih v 2. točki te obrazložitve, sporno pa tudi ni, da je bilo blago poslano iz Malezije. Za tožečo stranko je sporno le, da ji je bila protidampinška dajatev naknadno obračunana na podlagi Izvedbene uredbe sveta (EU) št. 723/2011, čeprav ob uvozu dne 14. 12. 2010 še ni veljala.

Uredba Sveta (ES) št. 91/2009 je uvedla dokončno protidampinško dajatev na uvoz pritrdilnih elementov iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki so uvrščeni pod oznake KN, navedene v členu 1, med katerimi so tudi zadevne KT oznake. V odstavku 2 istega člena je določena stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve, ki (razen za taksativno določene družbe, za katere je določeno drugače) znaša 85%.

Uredba sveta (ES) št. 1225/2009, ki ureja zaščito proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, v členu 13(1) določa, da se na njeni podlagi protidampinške dajatve lahko razširijo (med drugim) na uvoz podobnih izdelkov iz tretjih držav, kadar pride do izogibanja veljavnim ukrepom. V členu 13(3) je določeno, da se preiskave začnejo na podlagi uredbe Komisije, ki carinskim organom lahko daje tudi navodila, da uvoz registrirajo v skladu s členom 14(5) ali da zahtevajo jamstva. V členu 13(3) je tudi izrecno določeno, da začne razširitev veljati z datumom, na katerega je bila uvedena registracija na podlagi člena 14(5) ali na katerega so bile zahtevane garancije. Ustrezne postopkovne določbe te uredbe v zvezi z začetki in vodenjem preiskav se uporabljajo v skladu s tem členom. V členu 14(5) navedene Uredbe je nadalje določeno, da lahko Komisija (po posvetovanju s Svetovalnim odborom) da navodilo carinskim organom, da izvedejo ustrezne ukrepe za registriranje uvoza, tako da bi bilo kasneje mogoče uporabiti ustrezne ukrepe proti temu uvozu od dneva takšne registracije naprej. Registriranje uvede uredba, ki navede namen te aktivnosti in, če je to primerno, ocenjen znesek možnih bodočih obveznosti.

V UL L 282 z dne 28. 10. 2010 je bila objavljena Uredba Komisije (EU) št. 966/2010, ki je začela preiskavo glede možnega izogibanja protidampinškim ukrepom, uvedenim z Uredbo Sveta (ES) št. 91/2009 za uvoz nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske pri uvozu nekaterih pritrdilnih elementov iz železa in jekla (med drugim tudi blaga, ki je predmet tega postopka), poslanih iz Malezije, ne glede na to, ali so deklarirani kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. Komisija je namreč ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek preiskave v skladu s členom 13 osnovne Uredbe (to je Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009). Poleg tega, da je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 966/2010 začeta navedena preiskava, je bila z njo določena tudi registracija zadevnih uvozov. V točki (18) "E. REGISTRACIJA" je namreč navedeno, da je v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe treba izdelke iz preiskave registrirati, da se, če preiskava ugotovi izogibanje, zagotovi retroaktivno obračunavanje protidampinških dajatev v ustrezni višini od datuma registracije takega uvoza, ki je poslan iz Malezije. V členu 2 iste Uredbe je določeno, da se carinskim organom v skladu s členom 13(3) in členom 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009 dajo navodila, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza v Unijo iz člena 1 te uredbe. Bistveno za to zadevo je, da je Uredba Komisije (EU) št. 966/2010 začela veljati dne 29. 10. 2010 (na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije), torej pred izvedbo predmetnega uvoza dne 14. 12. 2010. Skladno s slednjo Uredbo je bila, na podlagi ugotovitev preiskave, da se je dokončni protidampinški dajatvi na uvoz iz Ljudske republike Kitajske izogibalo s pretovarjanjem prek Malezije, sprejeta Izvedbena Uredba Sveta (EU) št. 723/2011, ki je dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo (ES) št. 91/2009, razširila tudi na uvoz (določenega blaga) iz Malezije, ne glede na to, ali je blago deklarirano kot izdelek s poreklom iz Malezije ali ne. V Uredbi Sveta (EU) št. 723/2011 je (med drugim) določeno, da se razširjena dajatev pobira za uvoz, ki je registriran v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 966/2010 ter členom 13(3) in 14(5) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (člen 1(3)).

Glede na navedeno pravno podlago je (tudi) po presoji sodišča neutemeljen tožbeni ugovor, da ji je bila dokončna protidampinška dajatev obračunana neutemeljeno, ker je bila obračunana na podlagi Izvedbene Uredbe Sveta (EU) št. 723/2011, ki ob uvozu še ni veljala. Kot je bilo zgoraj že navedeno, je Uredba določila pobiranje dajatev glede na registracijo uvoza, pri čemer je bila z Uredbo Komisije (EU) št. 966/2010, ki je ob uvozu bila v veljavi, določena (skladno z Uredbo sveta (ES) št. 1225/2009) registracija uvoza z namenom, da se, če preiskava ugotovi izogibanje, zagotovi retroaktivno obračunavanje protidampinških dajatev od datuma registracije uvoza.

V ostalem se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, sklicuje na dejanske in pravne navedbe obeh upravnih organov, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka v tožbi ugovarja tudi, da predmetni uvoz ni bil ustrezno registriran. Tega ugovora deklarant tekom upravnega postopka ni podal, tožeča stranka pa ni obrazložila zakaj ga podaja šele v tožbi. Sodišče je zato ta tožbeni ugovor štelo za nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1) in ga zato ni presojalo.

Glede na vse zgoraj navedeno sodišče zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na pravni podlagi, ki jo navajata upravna organa, da je bil postopek izdaje upravnih odločb obeh stopenj pravilen in da je en tožbeni ugovor neutemeljen, drugi pa nedopusten. Tožbo je zato zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno, in je sodišče v konkretni zadevi presojalo uporabo materialnega prava, je odločitev, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, sprejelo na seji.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.