Jedro

Če se odločitev o tožbenem zahtevku opira na dokazno oceno tudi tistih dejstev, ki jih je ugotovil izvedenec, ni pa jih zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka, obstoji nasprotje v razlogih sodbe, zaradi katerega sodbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se sodba sodišča prve stopnje v točkah 2 in 4 izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. In 2005/00177 z dne 15. 11. 2005 razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Tožbenemu zahtevku tožeče stranke je ugodilo za 3.653,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2005 do plačila (2. točka izreka); zavrnilo pa ga je za zakonske zamudne obresti od zneska 2.435,65 EUR za čas od 21. 09. 2005 do 17. 10. 2005 ter od zneska 1.217,83 EUR za čas od 13. 10. 2005 do 17. 10. 2005 (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 2.678,68 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

2. V delu, v katerem ni uspela, je tožena stranka zoper sodbo vložila pritožbo, uveljavljala je „vse“ pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo uporabnine (odškodnine) v višini, kot jo je zahtevala tožeča stranka, pri čemer pa je ugotovilo nižjo višino uporabnine na m2 kot jo je zatrjevala, vendar večjo površino, kot jo je zatrjevala.

6. V sporu majhne vrednosti se sodba ne sme izpodbijati zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (primerjaj s 1. odstavkom 458. člena ZPP). Dejansko stanje ugotavlja sodišče po načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Če pri tem ne upošteva metodoloških napotkov, ki mu jih daje 8. člen ZPP pa je storjena bistvena kršitev določb postopka (primerjaj J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 84).

7. Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odstavek 7. člena ZPP); katera dejstva se štejejo za dokazana pa odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP).

8. Pravdni postopek se nanaša na civilne pravice, torej pravice, ki so primarno v interesu samih strank, in kakor je zato razumljivo, da je volja strank odločilna glede uveljavljanja in obsega zahtevka, je enako razumljivo, da je volja strank odločilna tudi glede uveljavljanja dejanske podlage tožbe – oboje skupaj določa meje presoje sodišča (primerjaj A. Galič, D Wedam Lukić, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV založba, 2005, str.66).

9. Na tožniku je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo nastanek določenega zahtevka, sodišče pa je pri odločanju o tožbenem zahtevku praviloma omejeno z dejansko podlago tožbe.

10. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe povzelo trditve tožeče stranke o relevantnih dejstvih: - tožeča stranka je lastnica poslovne stavbe v izmeri 862 m2, poslovne stavbe v izmeri 649 m2 in dvorišča v izmeri 303 m2 (parcelna številka 5047/1 k. o. X) in poslovne stavbe v izmeri 34 m2 (parcelna številka 5047/8 k. o. X); - tožena stranka uporablja v prostorih stavbe na parcelni številki 5047/1 k. o. X: v kleti delavnico v izmeri 84 m2; sanitarije, kurilnico in stopnišče v kleti, pri čemer odpade na njeno uporabo 21,50 m2 ter v 1. nadstropju kuhinjo, pri čemer odpade na na njeno uporabo 16,10 m2; - tožena stranka uporablja v poslovnih prostorih stavbe na parcelni številki 5047/8 pisarno v izmeri 15 m2 - v vtoževanem znesku uporabnine ni všteta uporabnina za pisarno 15 m2 v stavbi na parcelni številki 5047/8; - tožeča stranka vtožuje uporabnino za tri mesece : julij, avgust in september 2005, za vsak mesec po 1.217,83 EUR; - po mnenju tožeče stranke je primerna mesečna uporabnina za poslovne prostore na parcelni številki 5047/1 10,02 EUR/m2; za delavnico v izmeri 84 m2 841,26 EUR na mesec, za souporabo kletnih prostorov 21,50 m2 215,32 EUR na mesec ter za souporabo kuhinje v 1. nadstropju 161,24 EUR (skupaj 1.217,82 EUR).

11. V obrazložitvi sodbe bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti na vprašanje, katera od navedenih relevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje štelo za dokazana.

12. Po oceni pritožbenega sodišča je pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka zemljiškoknjižna lastnica prostorov na parcelni številki 5047/1 k. o. X; lastništvo stavbe na parcelni številki 5047/8 pa ni pomembno, če uporabnina za ta del ne sodi med relevantna dejstva za utemeljitev tožbenega zahtevka, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Toženi stranki je v razlogih sodbe na njen ugovor, da parcelna meja znotraj kletnih prostorov stavbe na parcelni številki 5047/1 ni vidna in da dejanska površina, ki pripada toženki ni skladna z zemljiškoknjižnim stanjem, pravilno odgovorilo, da to vprašanje ni predmet tega postopka. V kolikor pa bodo posamezni lastniki želeli v stavbi dokončno urediti razmerja, bodo morali pristopiti k ponovni preparcelaciji, saj iz tehničnega poročila k mnenju sodnega izvedenca izhaja, da ob delitvi parcelacija ni bila strokovno narejena. Zato pritožbene trditve, da sodba sodišča prve stopnje nima razlogov glede lastništva tožeče stranke na prostorih, ni utemeljena.

13. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka brez ustrezne pravne podlage v spornem obdobju uporabljala prostore, ki so v lasti tožeče stranke. Glede na spremenjeno trditveno podlago tožeče stranke, ki je zahtevek za plačilo najemnin iz izstavljenih računov med postopkom spremenila v zahtevek za plačilo uporabnine, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za obravnavo zahtevka na pravnem temelju odškodnine. V konkretnem primeru bi moralo presojati zahtevek tožeče stranke za plačilo uporabnine po pravilih neupravičene pridobitve (190. člen OZ).

14. Z zahtevkom na plačilo uporabnine je tožeča stranka zahtevala plačilo koristi, ki jo je imela tožena stranka z uporabo in souporabo njenih prostorov. Njen zahtevek temelji na trditvah o oceni koristi v višini 10,02 EUR za uporabo vsakega kvadratnega metra površine njenih prostorov. Trditve o višini pridobljene koristi se nanašajo na čas uporabe in pridobitve koristi. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu naložilo, da poda mnenje, koliko bi znašala primerna uporabnina za m2 poslovnih prostorov tožeče stranke, ki jih je uporabljala tožena stranka in sicer v letih 2003 do 2009. V dokazni oceni izvedenih dokazov pa je upoštevalo mnenje izvedenca le v delu, v katerem je navedel, da je primerna uporabnina na kvadratni meter površine za vse dele skupaj na dan izdelave poročila (to je dne 06. 02. 2011) 4,14 EUR.

15. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožeči stranki za m2 priznalo „odškodnino“, ki jo je ugotovilo na podlagi mnenja izvedenca o uporabnini na dan izdelave mnenja. Očitek tožene stranke, da bi moralo na dosojeno glavnico odškodnine na dan izdaje sodbe prisoditi tožeči stranki zamudne obresti šele od dneva izdaje sodbe, ni utemeljen, ker bi moralo sodišče prve stopnje v okviru trditvene podlage, na podlagi dokazne ocene izvedenskega mnenja ugotoviti, kakšna je bila primerna uporabnina za posamezne prostore v spornem obdobju, za katerega tožeča stranka zahteva nadomestitev vrednosti dosežene koristi. Od tako ugotovljene višine terjatve pa je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena tudi do zamudnih obresti od dneva vložitve zahtevka (193. člen OZ).

16. Tožena stranka utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker so razlogi o odločilnem dejstvu, za uporabo katerih prostorov od tistih, za katere je tožeča stranka uveljavljala zahtevek iz neupravičene pridobitve proti pravni prednici tožeče stranke (proti družbi A. D. R. d.o.o.) je tožena stranka obogatena, sami s sabo v nasprotju do te mere, da jih ni mogoče preizkusiti.

17. Če se odločitev o tožbenem zahtevku opira na dokazno oceno tudi tistih dejstev, ki jih je ugotovil izvedenec, ni pa jih zatrjevala tožeča stranka v utemeljitev svojega zahtevka, obstoji nasprotje v razlogih sodbe, zaradi katerega sodbe ni mogoče preizkusiti.

18. Sodišče prve stopnje se je oprlo na mnenje izvedenca, da je uporabljala tožena stranka naslednje površine poslovnega objekta na parceli številka 5047/1: - delavnico v kletnih prostorih s površino 89,95 m2 - skladišče s površino 105,29 m2 - kurilnico, sanitarije, umivalnico in stopnišče v klet, od česar odpade na toženo stranko delež v kurilnici, ki ustreza 35,02 m2, v sanitarijah 21,92 m2, v umivalnici 11,04 m2 in stopnišču 11,16 m2 - v prvem nadstropju jedilnico, pri čemer delež uporabe, ki odpade na toženko ustreza 42,84 m2 ter hodnik s čajno kuhinjo, pri čemer delež, ki odpade na toženko ustreza 14,95 m2. 19. Na podlagi presoje izvedeniškega mnenja je v sodbi ugotovilo tudi dejstva, ki niso bila relevantna glede na postavljene trditve tožeče stranke in sicer, da tožena stranka uporabljala večje površine od tistih, za katere je tožeča stranka trdila, da jih je uporabljala njena pravna prednica. Tožbenemu zahtevku je ugodilo z obrazložitvijo, da trimesečna najemnina, ki jo je ugotovil izvedenec, v vsakem primeru presega višino zahtevka, ki ga s tožbo uveljavlja tožnik zoper toženca. Pri tem je zmotno kot odločilno dejstvo za odločitev upoštevalo višino tožbenega zahtevka, ne pa dejstva, za uporabo katerih prostorov tožeča stranka zahteva uporabnino in po kakšni ceni za m2. S sprejemom višine trimesečne najemnine, ki jo je izračunal izvedenec glede na večji obseg uporabe prostorov, kot jo je zatrjevala tožeča stranka, ob sicer nižji vrednosti uporabnine kot jo je zatrjevala tožeča stranka, v dokazno oceno spornih dejstev, je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je narekovala razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

20. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku upoštevati metodološke napotke iz 8. člena ZPP tako, da bo na podlagi ocene izvedenih dokazov ugotovilo, katera od relevantnih dejstev, na katera je tožeča stranka oprla svoj zahtevek, so dokazana in šele nato odločiti, ali je tožbeni zahtevek po višini v celoti ali le delno utemeljen.