Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožnici udeleženi v postopku na prvi stopnji. Na zapuščinsko obravnavo sta bili pravilno vabljeni; dejstev, ki jih sedaj navajata v pritožbah, pa nista zatrjevali. Zapuščinski postopek sodi med t. i. oficiozne postopke. Navajanje novih dejstev/dokazov je v teh postopkih izjemoma dopustno. V pritožbah niti ne trdita, da tega brez svoje krivde nista mogli storiti. Zato njune (nove) navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni moč upoštevati.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo: - obseg premoženja (I. točka izreka), - da se je A. A. dedovanju po zapustnici odpovedal (II. točka izreka) - in razglasilo zakonite dedinje, ki so zapustničine hčere B. B., C. C. in D. D. (III. točka izreka).

2. Dedinji C. C. in B. B. sklep izpodbijata v delu, ki se nanaša na obseg zapuščine (I. točka izreka). Opozarjata, da bančni izpiski izkazujejo praznjenje računa v času, ko je bila zapustnica sprejeta na zdravljenje v Splošno bolnišnico X. Dedinja B. B. v pritožbi poudarja, da je potencialnih osumljencev več. Prijavila je sum storitve kaznivega dejanja kraje denarnih sredstev v višini 50.000 EUR. Predlaga, da se zapuščinski postopek odloži do razjasnitve vseh okoliščin v zvezi z odtujitvijo sredstev. Pripominja, da je sodnik na obravnavi ni pustil do besede.

Dedinja C. C. pripominja, da iz sklepa ne izhaja, kdo je bil prisoten na obravnavi 14. 3. 2023. 3. Sodišče prve stopnje je pritožbi izmenjalo med dediči. Odgovora ni vložil nobeden od dedičev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče v zapuščinskem postopku ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju - ZD). Tej določbi sledi tudi izpodbijani sklep. Ta vsebuje vse obvezne sestavine, navedene v 214. členu ZD. Mednje navedba oseb, prisotnih na zapuščinski obravnavi, ne sodi. Ta podatek je naveden v zapisniku o opravljeni zapuščinski obravnavi z dne 14. 3. 2023. 6. Pritožnici v pritožbi izpostavljata nova dejstva, ki jih v postopku na prvi stopnji nista navedli. Ob upoštevanju določbe prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede na 163. člen ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, se sme v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni bilo moč navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

7. Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožnici udeleženi v postopku na prvi stopnji. Na zapuščinsko obravnavo sta bili pravilno vabljeni; dejstev, ki jih sedaj navajata v pritožbah, pa nista zatrjevali. V pritožbah niti ne trdita, da tega brez svoje krivde nista mogli storiti. Zato njune (nove) navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni moč upoštevati.

8. Zapuščinski postopek sodi med t. i. oficiozne postopke. Navajanje novih dejstev/dokazov je v teh postopkih izjemoma dopustno. Vendar bi jih morali pritožnici določneje pojasniti; med drugim z navedbo konkretnih zneskov in osebe, ki je odtujila zapustničina denarna sredstva. Pritožnici teh okoliščin (niti) v pritožbenem postopku nista ustrezno predstavili, zato njuni pritožbi nista utemeljeni.

9. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD), zato je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.