13. 7. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 6. julija 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 983/2003 z dne 5. 9. 2003 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Murski Soboti, št. Pd 388/99 z dne 22. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo njegova zahtevka za plačilo razlik v plači in odškodnine. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da so vtoževane terjatve zastarale, saj obvestila o upravičenosti do uslužbenskega certifikata ni mogoče šteti za pisno pripoznavo obveznosti iz naslova neizplačanih razlik plač, ki bi lahko skladno s 387. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. - v nadaljevanju ZOR) pretrgala zastaranje.

Plača zaposlenih v državnih organih namreč v spornem obdobju ni bila vezana na plačo iz Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. - v nadaljevanju KPND), kar pomeni, da v certifikatu navedeni znesek ne predstavlja neizplačanih plač po KPND in je zato treba to listino v skladu s šestim odstavkom 31. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list, RS št. 55/92 in nasl. - ZLPP) obravnavati izključno kot del izvedbe lastninskega preoblikovanja državnega premoženja.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 14. in 22. člena Ustave. Ne strinja se z zaključkom sodišč, da uslužbenski certifikat ni potrdilo o premalo izplačani plači, ki bi dajal podlago za denarno terjatev, in da zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Opozarja na drugačno sodno prakso, predvsem na sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 110/2000 z dne 27. 3. 2001, iz katere naj bi izhajalo, da je z izdajo obvestila oziroma zadolžnice prišlo do pripoznave dolga in s tem do pretrganja zastaranja. Prav tako opozarja na sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 159/99 z dne 21. 12. 1999, s katero naj bi bilo tožnikovim zahtevkom za gotovinsko izplačilo uslužbenskega certifikata v celoti ugodeno.

Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijani sodbi.

B.

3.O pravni naravi uslužbenskih certifikatov ter o njihovem namenu je Ustavno sodišče že večkrat odločalo (tako v odločbi št. U-I-200/99 z dne 17. 2. 2000, Uradni list RS, št. 22/2000 in 31/2000-popr. in OdlUS IX, 24 ter v sklepu št. U-I-61/98 z dne 17. 2. 2000, OdlUS IX, 27). O podobnem primeru, kot je pritožnikov (uslužbenski certifikat, ki ga je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve), pa je Ustavno sodišče že odločilo s sklepom št. Up-61/02 z dne 23. 9. 2003 (Uradni list RS, št. 100/03 in OdlUS XII, 117). Pritožnik ni navedel ničesar, kar Ustavno sodišče še ne bi obravnavalo, pa bi lahko pripeljalo do drugačne odločitve. Ustavnopravno relevanten bi lahko bil samo očitek pritožnika o odstopu od enotne sodne prakse. Člen 22 Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, med drugim zagotavlja, da odločitev sodišča brez razumne obrazložitve ne odstopa od ustaljene sodne prakse. Vendar pa ta kršitev ni izkazana. Že Višje delovno in socialno sodišče je pritožniku pojasnilo, da se zadeva št. VIII Ips 110/2000 z dne 27. 3. 2001 ne nanaša na enako dejansko in pravno podlago, kot sodba v obravnavani zadevi. Prav tako se na spor o plačilu razlik v plačah na podlagi uslužbenskega certifikata ne nanaša sodba št. VIII Ips 159/99 z dne 12. 3. 2002. Tožniki so v tej zadevi vtoževali razlike v plačah zaradi nezakonitega sklepa Vlade z dne 21. 5. 1992, ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom preko z zakonom določenega odstotka, in niso tožili na izplačilo uslužbenskih certifikatov.

4.Ker v obravnavani zadevi očitno niso bile kršene človekove pravice in svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan