Jedro

Dejstvo, da je stranka postopka zaposlena na manjšem sodišču, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Kopru.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi tožnik s tožbo z dne 10. 3. 2021 od sodišča zahteva, naj razsodi, da sta mu toženca dolžna nerazdelno vrniti znesek 8.110,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožba je bila vložena pri Okrajnem sodišču v A., ki je dne 1. 4. 2021 pri Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije podalo predlog, naj v skladu z 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v zadevi. Navaja, da je prva toženka zaposlena pri Okrajnem sodišču v A. Navedena v okviru zaposlitve opravlja v predlogu opisana dela in naloge vodje vpisnika na izvršilnem oddelku in na nepravdnem oddelku, poleg tega pa nadomešča tudi delavko na vložišču. Ker je Okrajno sodišče v A. majhno sodišče, je dnevno v stiku z vsemi zaposlenimi, tudi s sodniki in delavko, ki je zaposlena na vpisniku za pravdne zadeve. Drugi toženec je zakonec na Okrajnem sodišču v A. zaposlene prve toženke. Meni, da opisana dejstva predstavljajo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj bi ta utegnila pri strankah in javnosti povzročiti dvom v korektnost vodenja postopka in nepristranskost pristojnega sodišča. Opozarja, da ima Okrajno sodišče v A. na civilnem področju skupni oddelek z Okrajnim sodiščem ...

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrstni namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot „drug tehten razlog“, mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

5. Dejstvo, da je stranka postopka zaposlena na Okrajnem sodišču v A., ki je manjše sodišče1, predstavlja takšno okoliščino, da bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje v tej zadevi določi Okrajno sodišče v Kopru.

1 Pri majhnih sodiščih, kot je konkretno, so možnosti, da se z ustrezno organizacijo dela in razporeditvijo zaposlenih zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen, ustrezno manjše ali nemogoče tudi, če se postopek tiče uslužbenke, ki ni razporejena na področje, na katerem se ta vodi.