Jedro

Dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 886.501,63 SIT s pripadki.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je upnik obračunal storitev po ceni, ki je višja od dogovorjene in normalne cene za take storitve.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen.

Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru sicer trdi, da je pogodbena cena višja od dogovorjene, vendar pa sploh ne pove, kakšna cena naj bi bila med strankama dogovorjena, niti ne predlaga nobenih dokazov za zatrjevani dogovor z upnikom. Četudi bi bila pogodbena cena za opravljene storitve višja od normalne cene, kot zatrjuje dolžnik, to ne bi bilo v nasprotju s pravnim redom (prim.

462. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), vendar dolžnik tudi teh svojih pavšalnih in nekonkretiziranih trditev z ničemer ni izkazal. Iz povedanega izhaja, da dolžnik v ugovoru ni navedel konkretnih dejstev, s katerimi bi ga utemeljeval, niti ni predložil nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.

Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.