Jedro

Delavec je upravičen do razlike v plači v gotovini le do višine, ki jo dopušča zakonodaja (do 28. 2. 1992) oziroma do višine 80 % plače po kolektivni pogodbi, če so bile plače zakonito znižane, ne pa do višine plače, ki je razvidna iz listin, ki so bile izdane v postopku lastninskega preoblikovanja. ZLPP in na njegovi podlagi izdana Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plače, ne urejata gotovinskega izplačila plač in glede tega ne posegata v določbe ZIOD91.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožničinemu zahtevku za plačilo 119.055,00 SIT iz naslova plačila razlike plače, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.2.1996 dalje do plačila ter toženki naložilo, da povrne tožnici 34.676,00 SIT stroškov postopka.

Pri tem je ugotavljalo, da je bilo za potrebe lastninskega preoblikovanja tožene stranke ugotovljeno, da je tožnica v obdobju od 1.9.1990 do 31.12.1992 v primerjavi z veljavno kolektivno pogodbo prejela za 262.253,00 SIT prenizko plačo. Ker je od tega zneska tožena stranka v postopku lastninskega preoblikovanja tožnici upoštevala le 143.198,00 SIT, ji mora razliko izplačati v denarju.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem ponovno povdarja, da je bila za tožnico razlika 262.253,00 SIT ugotovljena po posebni metodologiji v smislu Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plačel, ki je bila prirejena zgolj za vnovčevanje neizplačanih razlik v postopku lastninskega preoblikovanja v smislu določb 25. a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ne pa gotovinskim izplačilom. Glede gotovinskih izplačil bi moralo sodišče upoštevati tudi omejitveno zakonodajo, veljavno do marca 1992 in dopustna znižanja plač po veljavnih kolektivnih pogodbah. Ker je tožena stranka v spornem obdobju plače izplačevala v okviru teh omejitev, tožnica ni upravičena do gotovinskega izplačila vtoževane razlike.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi pravnimi naziranji. Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP - Ur. l. RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93) in na njegovi podlagi izdana Uredba o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega neto dela osnovne plače ne urejata gotovinskega izplačila plač in glede gotovinskega izplačila ne posegata v določbe Zakona o izplačevanju osebnih dohodkov in nekaterih drugih prejemkov delavcev za leta 1991 (Ur. l. RS, št. 48/90), katerega veljavnost je bila potem podaljšana do 28.2.1992 (Ur. l. RS, št. 26/91 in 13/92) in v določbe 33. člena Splošne kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG - Ur. l. RS, št. 31/90). To hkrati pomeni, da izračun razlike plače za potrebe izdaje potrdil iz tega naslova v postopku lastninskega preoblikovanja, brez upoštevanja gornje omejitvene zakonodaje in legalnih znižanj po KP, ne more biti podlaga za denarna izplačila, kot je to zmotno štelo prvostopno sodišče. Tožničin zahtevek bi bil tako lahko utemeljen le v primeru, kolikor tožena stranka v spornem obdobju plač ni izplačevala do meja navedenega Zakona o izplačilu osebnih dohodkov in ni izvedla ustreznega znižanja plač po KP. Ker tega prvostopno sodišče v dosedanjem postopku ni preverjalo, oz. je le na podlagi doslej predloženih listin preuranjeno zaključevalo, da potrebne odločitve o znižanju plač niso bile sprejete, je bilo potrebno izpodbijano sodbo v skladu z določili 370. člena, v času sojenja na prvi stopnji veljavnega ZPP, razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Kolikor bo tožnica v ponovljenem postopku vztrajala pri svojem zahtevku tudi ob gornjih pravnih pojmovanjih, bo moralo sodišče na podlagi dokazov, ki jih bo predložila tožena stranka, preveriti, ali je bila dovoljena masa plač do 28.2.1992 pri toženi stranki res v celoti izplačana in ponovno zavzeti stališče do upoštevanja znižanja plač po KP ter ugotoviti razliko med neizplačanimi plačami po posameznih mesecih, pri tem pa pri odločitvi o tožničinem zahtevku po potrebi upoštevati tudi znesek razlike plače, ki je bil tožnici priznan v postopku lastninjenja. Šele po tako dopolnjenem postopku bo lahko sodišče o zadevi pravilno odločilo.