Jedro

Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

Zahteva obd. J.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Zoper obd. J.K. je v teku kazenska preiskava zaradi kaznivega dejanja poskusa umora po 1. točki 2. odstavka 127. člena v zvezi s 1. odstavkom 127. člena in 22. členom KZ. Na podlagi razlogov za sum, da je J.K. storil navedeno kaznivo dejanje, je bilo zoper njega iz razlogov 2. točke 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odrejeno pridržanje z odločbo Uprave za notranje zadeve Ljubljana z dne.... Dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani je zoper obdolženca s sklepom z dne..., odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 201. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 20. člena Ustave RS. Na predlog preiskovalnega sodnika z dne 25.2.1998 je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani s sklepom, navedenim v uvodu, obdolžencu pripor iz istega pripornega razloga podaljšal za en mesec. Pritožbeno sodišče (Višje sodišče v Ljubljani) je pritožbo zagovornika obdolženca zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno (sklep z dne...).

Zoper takšen pravnomočen sklep je obdolženec dne... vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri izrecno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. odstavka 371. člena ZKP (2. točka 1. odstavka 420. člena ZKP) in se hkrati sklicuje na določila 1., 2. in 3. odstavka 200. člena ZKP ter predlaga, da vrhovno sodišče pripor odpravi.

Vrhovni državni tožilec dr. Z.F. v odgovoru, ki ga je podal v skladu z 2. odstavkom 423. člena ZKP, ocenjuje, da je treba obdolženčevo vlogo zavreči in se pri tem sklicuje na stališče, po katerem ni dopustno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zoper formalno pravnomočno sodno odločbo v zadevi, v kateri še ni dokončno odločeno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Vložnik v zahtevi uveljavljani razlog in predlog utemeljuje z navajanjem, da se je 9.3.1998 dogovoril s svojo materjo, da se bo za čas do konca kazenskega postopka preselil v L pri B in bo tako oddaljen okrog 200 km od svoje bivše žene, proti kateri bi po ugotovitvah sodišča lahko ponovil obravnavano kaznivo dejanje, zato priporni razlog ponovitvene nevarnosti po njegovem ni več podan.

Z navedeno trditvijo vložnik zatrjuje obstoj nove okoliščine, ki bi bila pomembna za odločitev sodišča glede podaljšanja pripora, na ta način pa uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je vrhovno sodišče v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

Okrožno sodišče v Ljubljani je obdolžencu še enkrat podaljšalo pripor za en mesec s sklepom z dne.... V pritožbi zoper ta sklep sta obdolženec in njegov zagovornik uveljavljala opisano okoliščino (preselitev obdolženca k materi) v okviru pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, takšni pritožbi pa je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom z dne... zavrnilo kot neutemeljeni.