Jedro

Izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, je kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe. Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe.

2.Zoper sprejeto odločitev se po pooblaščenki pravočasno pritožuje dolžnik in pri tem uveljavljala pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz 2. in 3. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ). Graja zaključek sodišča prve stopnje, da ustavna pritožba ni izredno pravno sredstvo in da posledično ni izpolnjen pogoj za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, in se v zvezi s tem sklicuje na sklep VSL III Cp 465/2000 z dne 26. 4. 2000. Meni, da je izredno pravno sredstvo v smislu ZIZ vsako pravno sredstvo, s katerim se napada že pravnomočen izvršilni naslov, če je izid postopka lahko tudi razveljavitev izvršilnega naslova. Prav tako se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje o tem, da ni izkazal nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škoda, kot tudi ne, da škode ni konkretiziral. Izpostavlja, da je že na podlagi razumne presoje jasno, da delovni stroji na trgu sčasoma izgubljajo vrednost, kar pripelje do situacije, ko se jih enostavno več ne splača prodati, z njihovo uporabo pa dolžnik ustvarja večjo korist, kot bi jo imel z njihovo prodajo. Enako velja tudi za prodajo zajcev, ki v tem primeru ne bi bili uporabljeni za njihov dejanski namen (dolžnikove prehrane), temveč bi jih moral prodati po bistveno nižji ceni zaradi dejstva, da še niso dosegli ustrezne teže za zakol. Meni, da natančne konkretizacije škode, ki bi mu nastala, ne more podati, razen če stroje in zajce dejansko proda, s čimer pa bo škoda že nastala. Nadalje graja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni izkazal, da bi škoda, ki bi s takojšnjo izvršbo nastala njemu, bila bistveno večja od škode, ki bi zaradi odloga nastala upniku. V zvezi s tem izpostavlja, da škoda upniku zaradi odloga izvršbe sploh ne bi nastala, saj upnik nepremičnine ne uporablja. Ker dolžnik tam ne živi, lahko upnik na nepremičnino prosto vstopa, navedeno pa izhaja že iz izvršilnega naslova. Sodišču prve stopnje v tem delu očita zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz pritožbe nadalje izhaja, da je pooblaščenka dolžnika na njegovo izrecno zahtevo k pritožbi priložila še pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zadevah II Ks 11462/2024 in II Ks 13614/2024 z dne 9. 1. 2025, ki naj bi jo pritožnik predložil Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. V zvezi z vloženo pobudo pritožnik zatrjuje, da so zadeve, v zvezi s katerimi je vložil predmetno pobudo, neposredno povezane s postopkom, v katerem je bila izdana odločba, ki v obravnavanem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov. Zavzema se za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za odlog ugodi, oziroma za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo z vidika razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in z vidika kršitev, na obstoj katerih mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Pri tem pa niti s pritožbo uveljavljanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni ugotovilo.

6.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrajnega sodišča na Ptuju P 19/2023 z dne 8. 3. 2024 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 378/2024 z dne 16. 7. 2024, dovolilo izvršbo zaradi izterjave nedenarne terjatve - izpraznitve in izročitve nepremičnin parcele št. 603/1 in parcele št. 606, obe k. o. .... Dolžnik je z vlogo z dne 20. 12. 2024 po pooblaščenki predlagal odlog izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin. Odlog je utemeljeval na 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ in navedel, da je zoper izvršilni naslov vložil ustavno pritožbo, kot tudi da bi mu bila s takojšnjo izvršbo povzročena nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. V gospodarskem objektu (pomožnem objektu 44) ima namreč zajce, za katere skrbi, in parkiran traktor ter druge stroje. Ob takojšnji izvršbi bi bili zajci in delovni stroji predani dolžniku. Ker nima nobenega prostora zanje, pa bi jih moral prodati po bistveno nižji ceni od njihove dejanske vrednosti ali jih celo podariti. Trdil je, da bi mu bila, ker bi bil prisiljen k prodaji delovnih strojev, povzročena visoka ekonomska škoda, saj delovne stroje uporablja za obdelavo zemlje, ki mu predstavlja ključen vir dohodka, izguba strojev pa bi mu povzročila tudi eksistenčno stisko, saj bi bila njegova sredstva za preživljanje bistveno zmanjšana. K eksistenčni stiski bi prispevalo tudi dejstvo, da bi se moral znebiti živali, ki jih redi za lastno uporabo (hrano) in mu predstavljajo vir življenja.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo, sodišče druge stopnje pa odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno.

8.Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo relevantno dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje je, upoštevaje navedbe, ki jih je v predlogu za odlog podal dolžnik, pravilno ugotovilo za odločitev pomembna dejstva in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je utemeljilo z jasnimi in preverljivimi razlogi, tako da je v celoti omogočen njen preizkus.

9.Zmotno je pritožbeno stališče, da je tudi ustavna pritožba izredno pravno sredstvo, ki pomeni objektivni razlog za odlog izvršbe v smislu 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Drži sicer, da je sodišče v sklepu VSL III Cp 465/2000 z dne 26. 4. 2000 zavzelo stališče, kot ga zastopa dolžnik. Vendar pa gre za osamljeno odločbo, medtem ko je stališče preostale (poznejše) sodne prakse in stališče teorije prav nasprotno, in sicer da je, izhajajoč iz predpostavke, da je treba institut odloga izvršbe tolmačiti restriktivno, kot podlago za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ treba šteti le izredna pravna sredstva iz 26. poglavja ZPP. Pravice upnika do učinkovite izvršbe in s tem do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave (kar je namen izvršilnega postopka) namreč ni dopustno omejevati s širjenjem izjeme, ki jo v izvršilnem postopku predstavlja odlog izvršbe.

Vložitev ustavne pritožbe zato ni razlog za odlog izvršbe po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ.

10.Sodišče prve stopnje je tudi v zvezi z drugim pogojem iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, tj. nastankom nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, pravilno pojasnilo, da dolžnik takšne svoje škode, ki bi bila večja od tiste, ki lahko zaradi odloga nastane upniku, ni verjetno izkazal, saj njegove navedbe glede škode niso bile konkretizirane. Dolžnik je v predlogu za odlog trdil, da bo ob takojšnji izvršbi moral prodati zajce in delovne stroje, ki mu predstavljajo vir za preživljanje, po bistveno nižji ceni od njihove dejanske vrednosti ali jih celo podariti, saj zanje nima prostora. Pri tem pa ni navedel niti, katere konkretne stroje ima, kakšna je njihova vrednost, kakšna naj bi bila pričakovana (nižja) prodajna cena in tudi ni podal nobenih navedb o dohodku, ki naj bi ga pridobival z uporabo strojev. Navedel ni niti nobenih konkretnih podatkov o zajcih, ki jih redi, o tem, koliko zajcev ima in kakšna naj bi bila izguba, ki naj bi jo utrpel zaradi njihove takojšnje prodaje. Prav tako ni navedel, zakaj morebitne škode, ki bi jo utrpel s prodajo, ne bi bilo mogoče nadomestiti. Dolžnik je šele v pritožbi navedel dodatna dejstva, s katerimi je utemeljeval nastanek škode; o tem, da stroji na trgu sčasoma izgubljajo vrednost, kar pripelje do situacije, ko se jih ne splača več prodati, z njihovo uporabo pa dolžnik ustvarja večjo korist, kot bi jo imel z njihovo prodajo, da zajcev ne bo mogel uporabiti za njihov dejanski namen (prehrano) in da bi jih moral prodati po bistveno nižji ceni zato, ker še niso dosegli ustrezne teže za zakol. Prav tako je šele v pritožbi trdil, da upniku zaradi odloga izvršbe škoda ne bi nastala, saj nepremičnine ne uporablja, sicer pa lahko nanjo prosto vstopa, ker dolžnik tam ne živi. Ker dolžnik z ničemer ni izkazal, da teh dejstev ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, gre za pritožbene novote, ki jih sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sicer pa tudi ta dejstva niso konkretizirana v takšni meri, da bi bilo na njihovi podlagi mogoče sprejeti zaključek o škodi, ki naj bi dolžniku zaradi takojšnje izvršbe nastala. Nenazadnje pa škoda, ki nastane kot neposredna posledica prisilne izpolnitve tistega, kar je dolžniku naloženo z izvršilnim naslovom in česar dolžnik ne želi storiti sam, niti ni pravno upošteven razlog za odlog izvršbe.

11.Sodišče prve stopnje se je nadalje pravilno opredelilo tudi v zvezi z (ne)izkazanostjo pogoja za odlog izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. V zvezi s tem je pravilno obrazložilo, da bi bilo kot posebno upravičen razlog v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ mogoče upoštevati takšen življenjsko izjemen dogodek (npr. socialne ali zdravstvene narave), ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku onemogoča izpolnitev obveznosti in v zvezi s katerim je mogoče pričakovati, da bodo nastale okoliščine odpravljene v treh mesecih, za kolikor je v takem primeru izvršbo glede na določbo šestega odstavka 74. člena ZIZ mogoče odložiti. Ob tem pa je tudi pravilno ugotovilo, da dolžnik takšnih okoliščin niti ni zatrjeval.

12.Tudi po presoji sodišča druge stopnje kot posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe ni mogoče upoštevati zgolj dejstva, da se v pomožnem objektu 44, ki leži na zadevnih nepremičninah, nahajajo zajci, ki jih redi dolžnik, ter traktor in drugi stroji, ki jih dolžnik še ni uspel odpeljati in za katere naj ne bi imel na voljo nobenega (drugega) prostora. Poleg tega dolžnik v predlogu za odlog ni niti trdil, da se bodo morebiti v času treh mesecev, za katerega bi sodišče na podlagi šestega odstavka 74. člena ZIZ izvršbo lahko odložilo, njegove življenjske okoliščine tako spremenile, da bo lahko v tem času prostovoljno izpolnil naloženo obveznost izpraznitve zadevnih nepremičnin in torej odstranil zajce in delovne stroje, tako da prisilna izvršba dejansko ne bo potrebna.

13.Sodišče druge stopnje ob tem še poudarja, da je bil izvršilni naslov pred sodiščem prve stopnje izdan že marca 2024, višje sodišče pa je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo julija 2024. Dolžnik je tako imel najprej v času trajanja relativno dolgega 60-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, nato pa tudi še po začetku izvršilnega postopka možnost, da iz nepremičnine, ki jo uporablja brez pravne podlage, prostovoljno odpelje živali in poišče možnost za njihovo vzrejo kje drugje oziroma da iz nepremičnine odpelje delovne stroje in poišče drug prostor za njihovo hrambo ali poskrbi za prodajo strojev oziroma živali. Od dolžnika je utemeljeno pričakovati, da si bo vse od prejema izvršilnega naslova dalje aktivno prizadeval najti zase najugodnejšo in najmanj obremenjujočo možnost za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova. Dolžnik pa ni niti zatrjeval, da bi kakor koli postopal v tej smeri.

14.Dolžnik pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje tudi ne more omajati s predloženo pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v zadevah II Ks 11462/2024 in II Ks 13614/2024 z dne 9. 1. 2025, ki naj bi jo pritožnik predložil Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Navedena pobuda se namreč nanaša na kazenski postopek, iz nje pa ne izhaja, kakšno neposredno zvezo naj bi imela z obravnavanim izvršilnim postopkom oziroma z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega je bila izvršba v predmetni zadevi dovoljena. Tudi pritožba zgolj pavšalno navrženega stališča, da naj bi bila, če bi dolžnik s postopkom zahteve za varstvo zakonitosti uspel, odpravljena podlaga za sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, ne pojasni. Poleg tega pa dolžnik ni izkazal niti tega, da je pritožbi priloženo pobudo na Vrhovno državno tožilstvo RS tudi dejansko vložil, niti tega, da je Vrhovno državno tožilstvo RS pobudi sledilo.

15.Po obrazloženem in ker tudi kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16.Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, mora svoje pritožbene stroške kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Če je ustavna pritožba sprejeta, pa lahko, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive posledice, senat ali ustavno sodišče na podlagi 58. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija - prim. tudi dr. Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 546.

2Dr. Aleš Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 546; VSL sklep I Ip 1186/2009, VSL sklep II Ip 1907/2017, VSC sklep I Ip 534/2016, VSM sklep I Ip 867/2017.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71, 71/1, 71/2, 74, 74/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.