Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo edino pravno pomembno dejstvo, da se tudi na drugi dražbi niso prodale zarubljene stvari. Tega ga upnik ne izpodbija. Zakonska posledica v tem primeru je ustavitev izvršbe na premičnine v skladu s prvim odstavkom 95. člena ZIZ.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo na premičnine. Ugotovilo je, da je izvršitelj na predlog strank opravil drugo dražbo, na kateri so se prodajale stvari za tretjino ocenjene vrednosti. Tudi na drugi dražbi se niso prodale zarubljene stvari.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je 22. 10. 2021 poslal izvršitelju predlog za izvedbo ponovne javne dražbe, saj je bila neuspešna tudi iz razloga, ker dolžnik več kot očitno skriva premoženje, saj izvršitelju do danes še ni izročil zarubljenih stvari. Sodišču je predlagal naj odredi dolžniku predložitev seznama o stanju vsega premoženja, saj je prepričan, da poleg zarubljenih stvari razpolaga še z drugim premoženjem, iz katerega bi se lahko upnik poplačal. Gre za spremenjene okoliščine, ki izkazujejo verjetno uspešnost prodaje zarubljenih premičnin. Pripravljen jih je kupiti upnik pod pogojem, da bo dolžnik izročil premičnine izvršitelju.
3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Upnik se neutemeljeno sklicuje na predlog izvršitelju za izvedbo ponovne druge javne dražbe. Te možnosti mu ZIZ ne daje. Da pa dolžnik ne bi izročil izvršitelju zarubljenih stvari tako, da jih ta ne bi mogel prodajati, iz spisa ne izhaja. V rubežnem in cenilnem zapisniku izvršitelja z dne 27. 3. 2019 je navedeno, da je zarubil deset stvari in jih pustil v hrambi pri dolžniku. Prav tako se upnik neutemeljeno sklicuje na predlog sodišču, da dolžniku naloži predložitev seznama premoženja. O tem predlogu bo odločalo sodišče prve stopnje neodvisno od izpodbijanega sklepa. V primeru uspešnosti bo lahko upnik vložil nov predlog za izvršbo.
6. Upnik se še neutemeljeno sklicuje na spremenjene okoliščine, da je on pripravljen kupiti premičnine. Možnost je imel na dveh dražbah, vendar tega ni storil. 7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo edino pravno pomembno dejstvo, da se tudi na drugi dražbi niso prodale zarubljene stvari (tretji odstavek obrazložitve sklepa). Tega ga upnik ne izpodbija. Zakonska posledica v tem primeru je ustavitev izvršbe na premičnine v skladu s prvim odstavkom 95. člena ZIZ1. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo izpodbijani sklep.
8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1 Sklepi VSL III Cp 2143/1999, III Cp 1318/1999, II Cpg 927/1999.