- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 3631/2009
ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3631.2009 Civilni oddelek
Povzetek
- Obnova postopka na podlagi dedovanjaAli je mogoče zavreči predlog za obnovo postopka, če ga vloži oseba, ki trdi, da je dedič pravdne stranke, brez dokazovanja te dedne pravice v predlogu?
- Uveljavljanje obnovitvenega razlogaAli je potrebno izrecno uveljavljati obnovitveni razlog s sklicevanjem na konkretno zakonsko določbo?
- Aktivna legitimacija predlagateljaAli je dovolj, da predlagatelja zatrjujeta svojo aktivno legitimacijo, da se predlog za obnovo ne zavrže?
- Pravica do obravnave predloga za obnovoAli je sodišče dolžno opraviti narok za obravnavo predloga za obnovo, preden ga zavrže?
- Obnovitveni razlog zaradi smrti strankeAli je podan obnovitveni razlog, če je toženec umrl pred začetkom pravdnega postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Predloga za obnovo postopka ni mogoče zavreči (brez obravnave), če ga vloži oseba, ki trdi, da je dedič pravdne stranke, češ da tega ni dokazala že v predlogu.
Navedba relevantnih dejanskih okoliščin, ki so razlog za obnovo, zadošča; ker sodišče pravo pozna, izrecno uveljavljanje obnovitvenega razloga s sklicevanjem na konkretno zakonsko določbo ni nujno.
Obrazložitev
Pritožbi se ugodi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
Obrazložitev:
(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za obnovo postopka kot prepozen in nepopoln.
(2) Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338.čl. ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami) in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z odločitvijo sodišča, da predlagatelja nista predložila dokaza, da sta res pravna naslednika toženca. Smrtovnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa (224. čl. ZPP), zato je vsaj glede predlagatelja MB (ki je v smrtovnici naveden kot sorodnik) tak zaključek napačen. Prav tako je po mnenju pritožnika napačna ugotovitev sodišča, da predlagatelja nista uveljavljala obnovitvenega razloga po 4. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP. Predlagatelja sta namreč na več mestih poudarila, da je bil toženec v času pravdnega postopka že pokojni, saj je umrl že 1. 10. 1971, tožba v predmetni zadevi pa je bila vložena leta 2004. Navedla sta torej pravnorelevantno dejstvo, ki ga je mogoče subsumirati pod navedeno zakonsko določbo. Ni pomembno, da se predlagatelja na določbo nista izrecno sklicevala, saj pravna podlaga ni obvezna sestavina navedb pravdnih strank, pravo pa sodišče pozna po uradni dolžnosti. Glede na vse okoliščine pa se razume tudi, da je bil predlog za obnovo glede na 3. tč. 1. odst. 396. čl. ZPP vložen pravočasno, saj rok za vložitev predloga niti še ni mogel začeti teči; tožencu, ki je bil ves čas pravde mrtev, sodbe pač ni bilo mogoče vročiti. Vročitev po začasni zastopnici pa ni imela nobenega pravnega učinka, saj mrtvemu ni mogoče postavljati zastopnikov ali pooblaščencev.
(3) Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
(4) Pritožba je utemeljena.
(5) Zaključek sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista dokazala, da sta res pravna naslednika toženca, zaradi česar je predlog za obnovo že iz tega razloga treba zavreči, ni pravilen. Zadostuje, da predlagatelja svojo aktivno legitimacijo zatrjujeta. Predlagatelja sta navedla, da sta dediča oziroma pravna naslednika tožene stranke, s čimer sta takšni zahtevi zadostila. Ni pa mogoče predloga za obnovo zavreči brez opravljenega naroka za obravnavanje predloga, če po oceni sodišča predlagatelja nista dokazala, da sta res njegova pravna naslednika. Pri tem ne gre več samo za vprašanje formalne dopustnosti predloga v smislu 1. odst. 398. čl. ZPP, zato je dolžno sodišče v zvezi s tem raziskati dejansko stanje oziroma predlagateljema dati možnost, da zatrjevano aktivno legitimacijo dokažeta, če sodišče prve stopnje glede te dvomi.
(6) Utemeljen je tudi pritožbeni očitek glede uveljavljanja in (ne)obstoja obnovitvenega razloga po 4. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP. Predlagatelja sta v predlogu za obnovo navedla, da je toženec umrl že leta 1971 in je bil ves čas predmetne pravde (ki se je začela leta 2004) mrtev. Oseba, ki je umrla, ne more biti stranka pravdnega postopka, zaradi česar je podan obnovitveni razlog po 4. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP. Navedba relevantnih dejanskih okoliščin, ki so lahko razlog za obnovo, zadošča, izrecno uveljavljanje obnovitvenega razloga s sklicevanjem na konkretno zakonsko določbo zato ni nujno, saj sodišče pravo pozna (iura novit curia).
(7) Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o predlogu za obnovo (1. odst. 354. čl. ZPP in 355. čl. ZPP), pri tem pa naj upošteva zgoraj nanizane razloge, ki so narekovali razveljavitev sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka.
(8) Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.