Jedro

Ker tožnica predlogu ni priložila izpolnjene in podpisane izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno v pozivnem postopku pozvalo, da to stori. Opozorilo jo je tudi na posledice, ki bodo nastale, če ne bo tako postopala. Ker tožeča stranka v danem roku ni ravnala tako, kot ji je bilo naloženo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse in podrejen predlog za odlog plačila sodne takse.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da peti odstavek 108. člena Zakona o pravdnem postopku (1) določa, da če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov, vlog in prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. V konkretnem primeru sodišče tožeče stranke ni pozvalo k vložitvi zadostnega števila izvodov in prilog, ampak jo je pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Zato je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa in med samimi listinami, ki so pravna podlaga izdaji sklepa. Tožeča stranka nikoli ni bila pozvana k vložitvi dodatnih vlog ali prilog. V nadaljevanju pritožnica utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem je odločilo že prvostopenjsko sodišče. Navaja, da je tožnica invalidka in prejema 500,00 EUR mesečnega dohodka. Stanuje v stanovanju skupaj z gospo P. Z., ki zanjo skrbi. Pooblaščenec, ki je prejel sklep sodišča 8. 4. 2012, s katerim je sodišče tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi predloga, je istega dne skušal vzpostaviti telefonski kontakt s skrbnico tožeče stranke, vendar neuspešno. Tudi naslednji dan je bil neuspešen v poskusu vzpostavitve telefonskega kontakta. Zato je skrbnici posredoval dopis sodišča s prošnjo, naj pokliče v pisarno. Ne tožeča stranka, ne njena skrbnica se na njegov poziv nista odzvali. Skrbnica tožeče stranke se je v prostore pooblaščenca zglasila šele 31. 5. 2012 in predložila s strani tožeče stranke podpisano in izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju. Pooblastilno razmerje pooblaščenca tožeče stranke ne pooblašča, da bi zanjo izpolnjeval obrazec izjave o premoženjskem stanju. Glede na navedeno je tožeča stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Glede na fizično in duševno stanje sama ni sposobna skrbeti za svoje pravice in pravne koristi, marveč zanje skrbi njena skrbnica. Zaradi težav s komunikacijo s skrbnico tožeče stranke ne bi bilo pravično, da finančne posledice trpi sama tožeča stranka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Tožeča stranka je vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks in podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks. Ker predlogu ni priložila izpolnjene in podpisane izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno v pozivnem postopku pozvalo, da to stori. Opozorilo jo je tudi na posledice, ki bodo nastale, če ne bo tako postopala (sklep prvostopenjskega sodišča z dne 5. april 2012 na list. št. 9 – 11). Pooblaščenec tožeče stranke je sklep prejel 18. 4. 2012. Ker tožeča stranka v danem roku ni ravnala tako, kot ji je bilo naloženo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo zavrglo. Pri tem se je tudi pravilno oprlo na določilo petega odstavka 108. člena ZPP.

5.Pritožba neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je uporabilo napačno materialnopravno podlago za svojo odločitev in da se peti odstavek citiranega določila nanaša na posledico, do katere pride, če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vlog, pa mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Prvostopenjsko sodišče se je pravilno oprlo na peti odstavek 108. člena, ki določa posledico, do katere pride, če vložnik ne popravi vloge in je ne popolni tako, da je primerna za obravnavo. To, kar navaja tožeča stranka v pritožbi, pa je določeno v šestem odstavku citiranega določila, ki se res nanaša na posledico, do katere pride, če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vlog ali prilog, pa mu sodišče naloži, naj to stori v določenem roku.

6.Zatrjevane pritožbene kršitve tako niso podane, prav tako v izpodbijanem sklepu ni nasprotja med odločilnimi dejstvi in tem, kar je v sklepu navedeno ter med samimi listinami, ki so pravna podlaga sklepa, kot utemeljeno zatrjuje pritožba. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7.Pritožbene navedbe o tem, da pooblaščenec tožeče stranke ni mogel vzpostaviti stika s tožnico in njeno skrbnico se nanašajo na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem je prvostopenjsko sodišče odločilo s sklepom z dne 27. 9. 2012. (1)Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP