Jedro

Prevzemnik pisarne ne prevzema avtomatično nalog odvetnika, ki se je upokojil in ki je bil z odločbo sodišča določen kot nosilec BPP. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZBPP namreč odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za BPP z odločbo o dodelitvi BPP. Zato bi tožeča stranka morala, pred opravljanjem storitev za stranko, pridobiti odločbo, s katero bi bila imenovana za opravljanje storitev iz naslova BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru zavrnila zahtevo tožeče stranke za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe naslovnega sodišča opr. št. Bpp 86/2012 z dne 11. 4. 2012. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil za izvajanje pravnega svetovanja in zastopanja na prvi stopnji v pravdnem postopku opr. št. P 109/2010 pri Okrajnem sodišču v Postojni, s sklepom Bpp 86/2012 z dne 11. 4. 2012, določen odvetnik A.A. iz Kopra. Iz spisov izhaja, da se je navedeni odvetnik upokojil, zahtevo za plačilo stroškov za opravljene storitve, pa je predložil prevzemnik Odvetniške pisarne odvetnik B.B. (tožeča stranka), ki pa z odločbo pristojnega organa ni bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. V nadaljevanju navaja, da odvetniki, ki se upokojijo, v roku 8 dni po izbrisu iz seznama odvetnikov, v svojem imenu in za svoj račun predložijo zahtevek za povrnitev stroškov. V takem primeru se izda sklep o plačilu stroškov in odloči o razrešitvi odvetnika ter postavi novega odvetnika. Prevzem odvetniške pisarne namreč ne pomeni tudi avtomatičnega prevzema zastopanja strank. Podlaga za zastopanje je novo pooblastilno razmerje, ki bi nastalo v primeru brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa ter pod pogojem, da bi odvetnik naročilo prevzel. Prevzemnik pisarne (tožeča stranka) pa s strani tožene stranke ni bil določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi, zato do izplačila nagrade ni upravičen.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je odvetnik prevzemnik odvetniške pisarne, v skladu s tretjim odstavkom 73. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut) dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila. Samo pooblastilno razmerje odvetnika pa se ne ustvarja z odločbo o brezplačni pravni pomoči pač pa je tudi v tem primeru stranka sama tista, ki pooblašča odvetnika, da v njenem imenu in za njen račun pred državnimi organi opravlja pravno upoštevana dejanja. Nadaljuje še, da zakonske in podzakonske določbe zavezujejo odvetnika, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči ne odpove pooblastilnega razmerja, kar pomeni, da je prevzemnik poslov upokojenega odvetnika dolžan opravljati posle (tudi naloge brezplačne pravne pomoči), ki jih je prevzel, vse do preklica s strani stranke, ki je dala pooblastilo upokojenemu odvetniku. Ob zaključku navaja, da je tudi v preteklih zaključenih zadevah v katerih je prevzel zastopanje po upokojenem odvetniku, upoštevano njegovo delo in ovrednoteno v skladu z zakonom, (sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 736/2011 z dne 6. 11. 2012). Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da določitev prevzemnika odvetniške pisarne ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank upokojenega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje (sklep VS RS VIII Ips 30/2009 z dne 10. 1. 2011). Glede na navedeno torej ne drži navedba tožeče stranke, da je odvetnik, ki prevzema pisarno kot prevzemnik poslov, dolžan opravljati posle, tudi v zvezi z nudenjem brezplačne pravne pomoči, do preklica stranke. Navaja še, da je praksa v vseh primerih, razen izjeme (zadeva opr. št. Bpp 736/2011), da se tovrstnim zahtevkom prevzemnika odvetniške pisarne ne ugodi, saj mora upokojeni odvetnik v svojem imenu pravočasno zahtevati plačilo stroškov, prevzemnik pisarne pa se kot izvajalec brezplačne pravne pomoči določi z novo odločbo. Ker torej tožeča stranka ni bila določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči v konkretni zadevi, ni podlage za izplačilo zahtevane nagrade.

Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke navaja, da ni zahtevala plačila za upokojenega odvetnika A.A. pač pa je priglasila stroškovnik za storitve, ki jih je sama opravila in za katere je priložila tudi dokaze. Navaja še, da tožena stranka, kljub temu da je bila s strani odvetniške zbornice obveščena, da se je odvetnik A.A. upokojil, ni izdala odločbe ali sklepa s katerim bi razrešila upokojenega odvetnika in postavila novega.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V skladu s 1. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) je stranka oseba, za katero odvetnik opravi pravno storitev na podlagi mandatnega razmerja oziroma oseba, v korist katere je sklenjeno mandatno razmerje ali za katero opravi odvetnik pravno storitev po sklepu pristojnega organa (torej v obravnavanem primeru na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči). V 73. členu Statuta odvetniške zbornice je določeno, da se določi, kadar odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnika. Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika. Določitev prevzemnika odvetniške pisarne torej ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank odvetnika, ki se je upokojil, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje. Iz navedenega torej sledi, da odvetnik, ki je prevzel pisarno avtomatično ne prevzema nalog odvetnika, ki se je upokojil in ki je bil z odločbo sodišča določen kot nosilec brezplačne pravne pomoči. V skladu z določbo prvega odstavka 30. člena ZBPP namreč odvetnika za izvajanje pravne pomoči določi pristojni organ za Bpp z odločbo o dodelitvi Bpp. Zato bi tožeča stranka morala pred opravljanjem storitev za stranko v okviru brezplačne pravne pomoči pridobiti odločbo s katero bi bila imenovana za opravljanje storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči, na osnovi katere bi lahko sklenila pooblastilno razmerje s stranko, ki ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč.

Ob upoštevanju vsega navedenega je sodišče tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.