Jedro

V skladu s 156. členom ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Potem, ko je tožeča stranka umaknila tožbo, v posledici izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke, je nadaljnji postopek potekal zgolj zaradi nestrinjanja tožene stranke z umikom, čeprav je do umika prišlo v posledici izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Takšno ravnanje tožene stranke pa predstavlja zavlačevanje postopka, ki se sankcionira s priznavanjem separatnih stroškov, v skladu s 156. členom ZPP.

Izrek

I. Pritožbama obeh pravdnih strank se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da sedaj glasi: „Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pravdnega postopka v višini 2.894,000 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo tožeče stranke zavrglo (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.

2. Zoper odločitev pod II. točko izreka (stroškovna odločitev) se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka navaja, da je zoper toženo stranko vložila tožbo za izbris izpodbijane vknjižbe potem, ko je deponirala denarna sredstva v višini 120.000,00 EUR pri notarki A. A., tožena stranka pa ni izdala izbrisnega dovoljenja za izbris hipoteke pri nepremičnini z ID znakom X. Znesek, ki ga je položila pri notarki bi slednja nakazala na transakcijski račun tožene stranke pod pogojem, da bo z njene strani izdano originalno overjeno izbrisno dovoljenje za izbris vpisane hipoteke v višini 120.000,00 EUR. Tožena stranka na poziv notarke zneska ni dvignila in ni izdala izbrisnega dovoljenja, zato je bila primorana vložiti izbrisno tožbo. Tožena stranka je šele 19. 1. 2022, to je po vložitvi tožbe, pri notarki prevzela denarna sredstva in izdala izbrisno dovoljenje. Takoj za tem je tožeča stranka umaknila tožbo, tožena stranka pa se z umikom tožbe ni strinjala. Ker je tožena stranka dala povod za tožbo je upravičena do povračila stroškov postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka v pritožbi izpodbija odločitev o stroških postopka, saj sklep o slednjem nima razlogov, sicer pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj zaradi zavrženja tožbe ne bi smelo odločati o pravdnih stroških na podlagi uspeha, ampak na podlagi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V kolikor pa bi sodišče upoštevalo uspeh pravdnih strank pa je odločitev povsem zmotna, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, v obrazložitvi pa navaja, da je stroškovna odločitev posledico umika tožbe. Tožeča stranka je zaradi zavrženja tožbe izgubila pravdo in mora toženi stranki povrniti vse pravdne stroške. Zmotno je sodišče prve stopnje odločalo o zadevi kot da se je med strankama spor razrešil, saj do meritorne odločitve ni prišlo. Sodišče prve stopnje pa tudi ni obrazložilo „obstoja drugih utemeljenih razumnih in življenjsko sprejemljivih razlogov za takšno odločitev“. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje odloči o priglašenih stroških tožene stranke in ji prisodi stroške in nagrado v znesku 4.438,50 EUR ter jih naloži v plačilo tožeči stranki. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe tožene stranke in za ugoditev njeni pritožbi.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijan sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka v predmetnem postopku vložila tožbo s katero je zahtevala, da ji tožena stranka izstavi izbrisno dovoljenje za izbris vpisane hipoteke ID Y na podlagi dogovora in zastavne pogodbe z dne 13. 11. 2019 (v nadaljevanju dogovora). Pri notarki A. A. je deponirala znesek 120.000,00 EUR za izbris vpisane hipoteke v višini 120.000,00 EUR, tožena stranka pa denarnih sredstev ni prevzela oz. ni predložila originalno overjenega izbrisnega dovoljenja za izbris hipoteke na nepremičnini. Tožeča stranka je znesek 120.000,00 EUR deponirala dne 16. 3. 2021, iz dogovora (4. točka) pa izhaja, da je potrebno znesek vrniti do dne 31. 5. 2020, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški nastali zaradi izterjave. Potem, ko je tožeča stranka pri notarki A. A. deponirala še znesek 15.071,40 EUR iz naslova obračunanih zamudnih obresti in stroškov pravdnega postopka v katerem je tožena stranka izterjevala zakonske zamudne obresti od tožeče stranke, je tožena stranka dne 19. 1. 2022 izdala izbrisno dovoljenje, tožeča stranka pa je dne 14. 2. 2022 umaknila tožbo. Tožena stranka je s pripravljalno vlogo z dne 3. 3. 2022 sodišču sporočila, da z umikom tožbe ne soglaša, ker ni dala povoda za tožbo in se je bila prisiljena spustiti v pravdni postopek, zato so ji nastali stroški postopka, katerih povrnitev zahteva od tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku dne 6. 4. 2022 tožbo zavrglo in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka, ker obstajajo utemeljeni, razumni in življenjsko sprejemljivi razlogi za takšno odločitev, ker sta obe pravdni stranki nekaj aktivno uredili za razrešitev spora (7. točka obrazložitve).

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predmetni zadevi tožeča stranka, takoj po izpolnitvi obveznosti s strani tožene stranke, tožbo umaknila, tožena stranka pa se z umikom ni strinjala, zato je prišlo do zavrženja tožbe, saj tožeča stranka na predmetnem postopku ni imela več pravnega interesa, ker je bila njena terjatev izpolnjena.

8. Nima prav tožena stranka, da je v predmetni zadevi potrebno o stroških postopka odločati na podlagi končnega uspeha ter v posledici zavrženja tožbe, celotne stroške naložiti v plačilo tožeči stranki.

9. Nesporno je, da je tožeča stranka tožbo umaknila, tožena stranka pa se z umikom ni strinjala (drugi odstavek 188. člena ZPP).

10. V skladu s 156. členom ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Potem, ko je tožeča stranka umaknila tožbo, v posledici izpolnitve obveznosti s strani tožene stranke, je nadaljnji postopek potekal zgolj zaradi nestrinjanja tožene stranke z umikom, čeprav je do umika prišlo v posledici izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke. Takšno ravnanje tožene stranke pa predstavlja zavlačevanja postopka, ki se sankcionira s priznavanjem separatnih stroškov, v skladu s 156. členom ZPP.1

11. Glede na navedeno so stroški, ki so nastali potem, ko je tožeča stranka umaknila tožbo, zaradi izpolnitve obveznosti s strani tožene, tisti stroški, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki.

12. Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo stroške, ki so ji nastali potem, ko je tožbo umaknila, tožena stranka pa je zahtevala nadaljevanja postopka, in sicer 600 točk za narok dne 6. 4. 2022 (tar. št. 22/2 Odvetniške tarife (OT), 2% materialne stroške in 22% DDV, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 448,00 EUR.

13. Tožeča stranka se neupravičeno sklicuje na dejstvo, da je predmetna tožba bila potrebna, zato je upravičena do stroškov postopka v skladu s 158. členom ZPP, saj je takoj po izpolnitvi obveznosti s strani tožene stranke tožbo umaknila.

14. Tožeča stranka namreč ni ravnala v skladu z dogovorom ter denarne terjatve do tožene stranke ni izpolnila do 31. 5. 2020, ampak šele 16. 3. 2021, ko je položila 120.000,00 EUR. S tem pa tožeča stranka svoje obveznosti ni pravilno izpolnila ter tožena stranka ni bila dolžna izdati izbrisnega dovoljenja. Tožeča stranka je šele 19. 1. 2022 pravilno izpolnila svojo obveznost, ko je pri notarki deponirala še denarno obveznost iz naslova obresti in stroškov in je šele takrat dobila pravico terjati izpolnitev obveznosti s strani tožene stranke, ki pa je svojo pogodbeno obveznost, izdajo izbrisnega dovoljenja, nemudoma izpolnila in slednjega deponirala pri notarki.

15. Glede na navedeno se pokaže, da je bila predmetna tožba vložena preuranjeno oziroma ni bila potrebna, zato tožeča stranka ni upravičena do povrnitve tega dela stroškov postopka, dolžna pa je povrniti stroške toženi stranki, ki so slednji nastali zaradi neupravičenega oz. preuranjenega vlaganja tožbe.

16. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti nastale pravdne stroške do trenutka umika predmetne tožbe, in sicer za odgovor na tožbo 1.200 točk (tar. št. 19/1 OT, za prvo pripravljalno vlogo 1.200 točk, drugo pripravljalno vlogo 900 točk (tar. št. 19/2 OT) in za narok 5. 1. 2022 1.200 točk (tar. št. 20/1), 2% oz. 1% materialne stroške in 22% DDV, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 3.342,00 EUR.

17. Po medsebojnem pobotu je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka, nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 2.894,00 EUR, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje.

18. Obe pravdni stranki sta s pritožbo delno uspeli, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka, v skladu z drugim odstavkom 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP.

1 N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, Komentar k 156. členu ZPP, str. 41.