Jedro

V obravnavani zadevi je bil glede na naravo posla čas izpolnitve bistven element posla (nastop Božička za otroke pred božičem). OZ v prvem odstavku 104. člena določa, da je v primerih, ko je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe in je dolžnik v tem roku ne izpolni, pogodba razvezana po samem zakonu. S tem, ko toženec dogovorjenega dne ni izvedel svojega dogovorjenega nastopa, je bila pogodba med strankama po zakonu razvezana. Ker z razvezo odpade podlaga za izpolnitev, ni podlage za to, da prejemnik (delno) izpolnitev obdrži. Nastanek reparacijske obveznosti po drugem odstavku 111. člena OZ (v konkretni zadevi toženca) je objektivna posledica razveze pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi tožencu naložilo, da tožniku plača 168,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 1. 2019 (I. točka izreka) in povrne tožnikove izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR ter pravdne stroške v znesku 600,19 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in zmotne uporabe materialnega prava pritožil toženec, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe in zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožnika nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

6. Ni podana očitana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. oziroma 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. S tem, ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do očitka toženca, da je bil že od vsega začetka namen tožnika, da onemogoči nastop toženca in si zagotovi vrnitev sredstev, tožencu ni kršilo pravice do izjave. Sodišče se je po jasnem stališču Ustavnega sodišča1 dolžno opredeliti (le) do bistvenih navedb pravdnih strank, zatrjevani očitek pa očitno ni take narave. Gre le za pavšalne toženčeve špekulacije. Z očitkom kršitve iz 15. točke pa toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ne pa morebitno tehnično napako pri povzemanju listin oziroma zapisnikov v razloge sodbe, na kar se sicer nanaša vsebina navedene kršitve ZPP.

7. Ker se sodba v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, se višje sodišče ne bo konkretno opredeljevalo do pritožbenih navedb, v katerih se toženec spušča v presojo dejanskega stanja – ugotovitve sodišča prve stopnje, da se pravdni stranki nista izrecno dogovorili, da mora biti tožencu zagotovljen ogrevan prostor za preoblačenje ali pa toženec svoje storitve ne bo izvedel. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zagotovitev ogrevanega prostora za preoblačenje toženca ni bila dogovorjena kot pogoj za izvedbo njegove storitve in posledično s presojo, da ni podlage za uporabo določbe 648. člena Obligacijskega zakona – OZ, po kateri bi lahko toženec obdržal prejeto.

8. V obravnavani zadevi je bil glede na naravo posla čas izpolnitve bistven element posla (nastop Božička za otroke pred božičem). Toženec temu v pritožbi ne nasprotuje. OZ v prvem odstavku 104. člena določa, da je v primerih, ko je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe in je dolžnik v tem roku ne izpolni, pogodba razvezana po samem zakonu. S tem, ko toženec dogovorjenega dne ni izvedel svojega dogovorjenega nastopa, je bila pogodba med strankama po zakonu razvezana. Ker z razvezo odpade podlaga za izpolnitev, ni podlage za to, da prejemnik (delno) izpolnitev obdrži. Nastanek reparacijske obveznosti po drugem odstavku 111. člena OZ (v konkretni zadevi toženca) je objektivna posledica razveze pogodbe.2 Odškodnina zaradi morebitnega ravnanja tožnika, na katero se z očitkom neprimernega ravnanja sklicuje toženec, pa ni predmet tega postopka.

9. Zoper odločitev o stroških postopka se toženec pritožuje le v posledici očitane zmotne odločitve o glavni terjatvi, zato višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških.

10. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena ZPP, prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP. Ker toženec ni uspel s pritožbo, krije sam svoje stroške, enako pa velja tudi za tožnika, saj, upoštevajoč dejstvo, da se odgovor nanaša predvsem na nedovoljene pritožbene navedbe glede dejanskega stanja, odgovor ni bistveno pripomogel k odločitvi o pritožbi.

1 9. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up 373/97-15 z dne 22. 2. 2001 in 2. točka obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003. 2 Juhart, M. v: Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2003, str. 590.