Jedro

Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost (dopustitve) revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženci vlagajo predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero so bile zavrnjene njihove pritožbe in potrjena sodba sodišča prve stopnje, po kateri so dolžni odstraniti ograjo, ki je postavljena na nepremičninah parc. št. 659 in 656/1 k.o. ..., opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnice na teh nepremičninah ter predati v izreku opisani del nepremičnin parc. št. 659 in 656/1 k.o. ... v neposredno in izključno posest tožnici. Navajajo, da je ograjo postavil prvi toženec in je napačna odločitev, da so jo dolžni odstraniti tudi druga in tretja toženka ter četrti toženec. Slednji sploh ne prebiva na naslovu prvega toženca, spornega dela nepremičnin ni nikoli uporabljal in tako niti ni mogel posegati v lastninsko pravico tožnice. Sodišče ni navedlo razlogov, zakaj je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede tretje toženke in četrtega toženca, izrek sodbe pa je tudi popolnoma nerazumljiv.

2. Predlog ni dovoljen.

3. Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče ne more dopustiti revizije, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je bila v sporu navedena vrednost spornega predmeta 5.000,00 EUR, sodišče pa je odločilo o več objektivno kumuliranih tožbenih zahtevkih zoper več tožencev. Toženci niso enotni sosporniki, saj je glede na vtoževane zahtevke mogoče odločiti različno zoper posameznega toženca. Pri subjektivni kumulaciji zahtevkov se tudi ne uporablja peti odstavek 367. člena ZPP, pač pa drugi odstavek 41. člena ZPP o dovoljenosti revizije po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

4. Iz sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bila v tožbi navedena vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek, toženci, katerim procesna skrbnost nalaga izkaz formalnih pogojev za dopustnost predloga za dopustitev revizije, pa v predlogu za dopustitev revizije niso izkazali, da bi bila vrednost spornega predmeta ocenjena drugače v postopku po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da gre za nediferencirano navedbo vrednosti spornega predmeta, ki po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost (dopustitve) revizije. Ni namreč mogoče ugotoviti, v katerem delu in na katerega toženca se v tožbi navedena (skupna) vrednost spornega predmeta nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena. Navedeno pomeni, da strankam v tem postopku revizija ni zagotovljena in je Vrhovno sodišče tudi ne more dopustiti. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrglo.