Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ni dovoljena revizija v delu, ko izpodbija sodno odločitev, ki je postala pravnomočna že na prvi stopnji.
Revizija se zavrže.
V zvezi s prometno nesrečo je tožnica zahtevala plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Sodišče prve stopnje je tožnici v breme tožene stranke prisodilo odškodnino v znesku 850.000 SIT (sedaj 3.546,99 EUR), in sicer za telesne bolečine 600.000 SIT, za strah pa 250.000 SIT. Tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode v znesku 460.000 SIT (sedaj 1.919,55 EUR) in višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo je zavrnilo.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke, delno pa je ugodilo pritožbi tožene stranke in znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo na znesek 550.000 SIT (sedaj 2.295,11 EUR), od česar je prisodilo za telesne bolečine 400.000 SIT, za strah pa 150.000 SIT.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je neutemeljeno zavrnjen tožbeni zahtevek za plačilo materialne škode. Pri presoji nepremoženjske škode pa je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker poškodb, intenzitete in trajanja bolečin in dolgotrajnosti postopka ni pravilno vrednotilo, saj bi moralo prisoditi odškodnino v uveljavljanem znesku.
Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS št. 26/99 in nadaljnji) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
Revizija ni dovoljena.
Po večkratnih spremembah tožbe je tožnica nazadnje uveljavljala odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 2.100.000 SIT (sedaj 8.763,14 EUR) in odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 460.000 SIT (sedaj 1.919,55 EUR). Navedena zahtevka se opirata na različno pravno in dejansko podlago, zaradi česar se po drugem odstavku 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Revizija pa je po drugem odstavku 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Ker tožnica v reviziji izpodbija odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo premoženjske škode v znesku 460.000 SIT, ki ne presega revizijskega praga, tožničina revizija proti odločitvi o odškodnini za premoženjsko škodo ni dovoljena.
S prvostopenjsko sodbo je bila tožnici prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 850.000 SIT, z drugostopenjsko sodbo pa znižana za 300.000 SIT na 550.000 SIT. Tožnica je v pritožbi izrecno izpodbijala zavrnilni del prvostopenjske sodbe v znesku 810.000 SIT, od česar glede premoženjske škode za 460.000 SIT in glede nepremoženjske škode izrecno za 350.000 SIT. Preostalega dela prvostopenjske sodbe tožnica v pritožbi ni izpodbijala, zato je v preostalem neizpodbijanem delu postala prvostopenjska sodba pravnomočna z iztekom pritožbenega roka. Pritožbeno sodišče je glede na tako pritožbo odločalo glede nepremoženjske škode le o izpodbijanem zavrnilnem delu v znesku 350.000 SIT ter po drugi strani o pritožbi tožene stranke proti obsodilnemu delu prvostopenjske sodbe. Tožničino pritožbo je zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa je delno ugodilo z znižanjem odškodnine za 300.000 SIT, kar končno pomeni, da lahko po prvem odstavku 367. člena ZPP tožnica z revizijo izpodbija pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji glede zneska 350.000 SIT, s katerim v pritožbi ni uspela in glede zneska 300.000 SIT, s katerim je v njeno škodo v pritožbi uspela tožena stranka. Tožnica torej lahko revizijsko izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o nepremoženjski škodi v znesku 650.000 SIT, ta vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe pa ne presega limita 1.000.000 SIT. Revizija zato v tem delu ni dovoljena, prav tako pa ni dovoljena v delu, ko izpodbija odločitev, ki je postala pravnomočna že na prvi stopnji. Po prvem in drugem odstavku 367. člena ZPP tako tožničina revizija zoper odločitev o nepremoženjski škodi ni dovoljena.
V skladu z obrazloženim je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo tožničino v celoti nedovoljeno revizijo.