Jedro

Prihodki tožnice, ki se vštevajo v skupno maso njenih prihodkov, presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še odobri BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) je z izpodbijano odločbo na podlagi 2. člena, 12. člena, 31. člena in 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči za oprostitev plačila predujma v znesku 500 EUR v postopku pred Okrajnim sodiščem v Brežicah.

2. Iz obrazložitve sledi, da je pristojni organ za BPP pogledal tožničino prošnjo in priložene listine ter na tej podlagi ugotovil, da tožnica z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP ter da je tožnica lastnica parcele št. 2184/0 k.o. ... v vrednosti 33.081 EUR, in da je zato njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena. Ugotovljeno je bilo, da tožnica živi sama na naslovu stalnega prebivališča. Je upokojena in sicer prejema pokojnino v višini 374,38 EUR ter 44,14 EUR in 118,26 EUR pokojnine iz Nemčije, tako da znaša njen povprečni mesečni dohodek 536,78 EUR in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka trenutno znaša 260 EUR (8. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre v zvezi s 4. členom Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, v nadaljevanju ZDIU 12), dvakratnik pa 520 EUR. Poleg tega 14. člen ZBPP v zvezi s členom 27 ZSVarPre, ki smiselno opredeljuje upravičence do BPP, določa, da se BPP ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 13.780,00 EUR, pri čemer se ne upošteva: - stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi do vrednosti primernega stanovanja; - premoženje, ki daje dohodke, višje od minimalne plače, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka; - premoženje, za katero ima oseba sklenjen finančni najem ali poslovni najem (leasing); - predmetni, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in – osebno vozilo ali eno sledno vozilo v vrednosti do višine 8.060 EUR. Organ za BPP je po vpogledu v spis BPP 329/2012 ugotovil, da je tožnica lastnica parcele št. 2184/0 k.o. ..., na kateri stoji stanovanjska stavba št. 416, katera je glede na informativni izračun ocenjena na vrednost 33.081 EUR. Organ za BPP je tako ugotovil, da ne gre za stanovanjsko hišo, v kateri bi vlagateljica dejansko prebivala, saj prebiva na naslovu ..., kot to izhaja iz prošnje. Sodišče je v omenjeni zadevi BPP odločilo po skrajšanem postopku (144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Dejansko stanje se je v celoti dalo ugotoviti na podlagi dejstev v spisu in ni bilo potrebno voditi posebnega ugotovitvenega postopka.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja. Tožnica vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. Ne strinja se z informativnim izračunom, po katerem je bila sporna parcela ocenjena na vrednost 33.081 EUR. Tožničina stavba se tam nahaja v takšnem stanju, da ni sposobna za prebivanje. Vrednost tožničine nepremičnine kot jo je upoštevalo sodišče, je nerealna in pretirana ter je zato sodišče v nobenem primeru ne bi smelo upoštevati. Prav tako sodišče ne bi smelo upoštevati tožničine rente v znesku 118.26 EUR, saj po stališču tožnice prej navedenega zneska sploh ni mogoče šteti v prejemke, zaradi katerih ne bi bila tožnica upravičena do BPP. Tožnica nima takega premoženja, ki bi ji omogočalo dostojno preživetje in je zahtevani znesek predujma 500 EUR zanjo nedosegljiv. Tožnica poudarja, da je velika „reva“ in kot taka nesporno upravičena do BPP za oprostitev plačila predujma v znesku 500 EUR. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po pregledu izpodbijane odločbe in predloženih spisov sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Pravilni so tudi njeni razlogi, zato jih sodišče ne ponavlja, temveč se na podlagi 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje.

7. Tožbeni ugovori ne argumentirajo v čem je izpodbijana odločitev nepravilna in nezakonita. Iz spisov zadeve jasno sledi, da tožničini prihodki presegajo limit za odobritev BPP, ki ga določa zakon in ni v domeni sodniškega odločanja. Prav tako pa tudi tožena stranka ni imela podlage za drugačno odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe in zato tožnica s tožbenimi ugovori ne more biti uspešna. Prihodki tožnice, ki se vštevajo v skupno maso njenih prihodkov, presegajo dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka, ki je zakonsko določen kot meja, do katere se še odobri BPP. Sodišče je zato že iz omenjenega razloga izpodbijano odločitev potrdilo, saj tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za pridobitev BPP, zato se o vsebinskem ni bilo potrebno izjasniti (13. člen ZBPP). Prav tako pa ugotavljanje še dodatnega tožničinega premoženja v tem primeru ni potrebno za odločitev v tej zadevi (vrednost nepremičnine v k.o. ...).

8. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1. 9. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo o zadevi brez glavne obravnave.