Jedro

Razlogi utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven doma očeta in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na predlog predlagatelja in po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je uredilo stike nasprotnega udeleženca z enajstletno hčerko A. A. tako, da potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven očetovega doma in največ enkrat dnevno po telefonu (1. točka izreka izpodbijanega sklepa); določilo, da v času poletnih počitnic, ko je A. A. z materjo na dopustu (največ 15 dni), stiki ne potekajo (2. točka izreka); določilo kazen za primer kršitve, veljavnost in nesuspenzivnost začasne odredbe (3. do 5. točka izreka sklepa). Stike izven očetovega doma je določilo zato, ker je ugotovilo, da oče nima vzpostavljenih primernih bivanjskih pogojev.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da naj sodišče preveri, ali imata B. B. in C. C. pooblastilo CSD. Iz izreka ne izhaja, da je sodišče izdalo začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti. Sklep je obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami iz 14. in 15. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o pravdnem postopku.1 Sodišče ni pojasnilo, zakaj bi stik v soboto in nedeljo brez spanja ogrožal deklico. Stik uro in pol dvakrat tedensko ne zadostuje za vzdrževanje kvalitetnega odnosa med otrokom in staršem. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je potrebna omejitev telefonskih stikov na enkrat dnevno. Hčerka ni ogrožena, saj ne kaže nobene travmatiziranosti in je trenutno nepovezana z mamo. Vedenje nasprotnega udeleženca do hčerke je primerno, nasprotni udeleženec ne kaže psihotičnih znakov ali znakov druge hude duševne motnje. Izraža visoko motivacijo za ureditev razmer. Nasprotni udeleženec je razmere v stanovanju uredil in tudi predložil fotografije stanovanja ter predlagal ogled. Vprašanje starševskih kapacitet nasprotnega udeleženca je ostalo neraziskano, CSD je svoje zaključke gradil na razgovorih z mamo D. D. Obširno navaja pomanjkljivosti oziroma napake D. D. ter našteva, česa vsega CSD v zvezi s tem ni upošteval. Sodišče bi moralo opraviti neformalni razgovor z mladoletno A. A. 3. Predlagateljica D. D. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

_Glede procesnih kršitev:_

5. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje (s standardom verjetnosti, kar zadošča za izdajo začasne odredbe) in ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev.

6. Predlog, ki je botroval uvedbi postopka, je vložila mati D. D., ustrezno zastopana po odvetniku, zato ni nikakršne podlage za zavrženje predloga, poleg tega je sodišče prve stopnje začasno odredbo izdalo tudi po uradni dolžnosti. Ker je v tem postopku predlagan ukrep trajnejšega značaja, CSD na podlagi 169. in 170. člena Družinskega zakonika2 v postopku poda mnenje, je organ oziroma udeleženec postopka sui generis,3 zato okoliščina, da v spisu (še) ni pooblastil za B. B. in C. C. (ki ju bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka moralo pridobiti), na pravilnost in zakonitost odločbe ne vpliva. Pritožbeni očitki v zvezi s pooblastilom B. B. za narok so neutemeljeni tudi zato, ker pritožnik ne pojasni, katerih njenih navedb na naroku 15. 12. 2022 sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da je izpodbijani sklep izdalo tudi po uradni dolžnosti, kar zadošča. Zapis, da je začasna odredba izdana po uradni dolžnosti, v izrek ne sodi. Okoliščina, da tega podatka sodišče ni zapisalo v uvodu izpodbijanega sklepa, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v ničemer ne vpliva.

8. Obrazložitev v 19. točki izpodbijanega sklepa, da sodišče prve stopnje spodbuja drugačen dogovor staršev o stikih med poletnimi počitnicami, ni v nasprotju z odločitvijo, da v času, ko je mladoletna A. A. z materjo na počitnicah, stikov ni. Drugačen dogovor je vedno možen, očitno in logično pa je, da kadar je hči z materjo na počitnicah (kar je običajno v kraju, oddaljenem od stalnega prebivališča), da v tem času stiki niso realno izvedljivi, zato jih sodišče prve stopnje tudi ni določilo. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da dogovarjanje o stikih izključuje ogroženost otroka; sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila hči ogrožena zaradi same osebe nasprotnega udeleženca, temveč je ogrožena, če bi se stiki izvajali na njegovem domu (več o tem v nadaljevanju obrazložitve).

9. V 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče le uvodno in ilustrativno ugotavljalo, kakšno je trenutno stanje, kar niso razlogi o odločilnih dejstvih, zato v zvezi z 2. točko obrazložitve že pojmovno ne more biti podana nobena bistvena kršitev določb postopka.

10. Pritožbene navedbe, da naj bi bil izpodbijani sklep sklep presenečenja, so pavšalne in nekonkretizirane, zato nanje niti ni mogoče odgovoriti.

_Glede obsega stikov:_

11. Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni obrazložilo obsega stikov. Ni potrebno, da sodišče na vsako navedbo stranke odgovori izrecno, temveč se lahko do njih opredeli tudi posredno. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo (primerjaj 12. do 14. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj so neprimerni stiki na očetovem domu in tudi, da ima nasprotni udeleženec slabše starševske kapacitete, da se slabše odziva na hčerkine razvojne potrebe in ji predstavlja neustrezen zgled, saj A. A. pri očetu prevzema vloge, ki niso primerne njeni starosti in razvoju (vlogo gospodinje, očetove sodelavke in zaupnice). To so razlogi, ki utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih. Z razlogi o starševskih kapacitetah (da oče ne zna hčerki pravilno postavljati mej, da slabše razume njene potrebe in ji predstavlja neustrezen zgled) je posredno obrazloženo tudi, zakaj so telefonski stiki omejeni na en telefonski pogovor dnevno.

_Glede ogroženosti in bivalnih pogojev:_

12. Pritožba po nepotrebnem izpostavlja ugotovitev multidisciplinarnega tima, da A. A. ne kaže nobene travmatiziranosti, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo nasprotnega.

13. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da nasprotni udeleženec nima »duševnih težav blažje oblike,« saj je sodišče med drugim ugotovilo, da je nasprotni udeleženec še naprej obravnavan v Centru za duševno zdravje (15. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in da mu je bil dodeljen strokovni delavec CSD, ki izvaja storitev osebne pomoči za nasprotnega udeleženca (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar dokaj verjetno kaže na to, da nasprotni udeleženec nekakšne duševne težave ima. Slednje pa posredno potrjujejo tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o stanju v njegovi hiši, ki je zatrpana z najrazličnejšo kramo, s starim papirjem, paletami in drugimi predmeti, prav tako je z navlako zatrpana tudi okolica hiše. Za takšno kopičenje uporabnih in neuporabnih stvari v domu, ki zaradi tega postane prenatrpan in za bivanje neprimeren, ni najti prav nobene zdravorazumske razlage, kar posredno nakazuje, da ima verjetno nasprotni udeleženec nekakšno motnjo, česar pa v tej fazi postopka še ni bilo mogoče niti potrebno zanesljivo diagnosticirati.

14. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje celovito in popolno ugotovilo stanje bivalnih razmer, kar je obširno obrazložilo v 12. točki obrazložitve. Ne drži, da se sodišče ni opredelilo do fotografij pospravljenih prostorov, ki jih je predložil nasprotni udeleženec, saj se je do njih izrecno in natančno opredelilo v 12. točki obrazložitve na 7. strani izpodbijanega sklepa. Tam je med drugim ugotovilo, da fotografije prikazujejo le nekatere prostore, torej ne vseh prostorov, zato ni mogoče slediti nasprotnemu udeležencu, da naj bi v celoti zagotovil primerne bivalne prostore. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo (prav tam), da je bil dan pred narokom, 14. 12. 2022, opravljen ogled s strani delavke CSD B. B., ki je ugotovila, da je sicer nasprotni udeleženec napravil velik napredek pri pospravljanju, vendar so bile stvari večinoma samo umaknjene oziroma preložene nekam drugam, na primer na stopnišče v klet, ki ob prvem obisku ni bilo v tolikšni meri založeno. Prav tako je ugotovilo, da so se pred hišo pojavile vreče, za katere se ne ve, kaj je v njih, zato tudi ni mogoče izključiti, da niso v njih kakšne za zdravje nevarne stvari. Sodišče je tudi ugotovilo, da se je na tem ogledu 14. 12. 2022 nasprotnemu udeležencu »zelo mudilo,« zato je obisk trajal le 5 do 10 minut, kar nedvomno ne zadošča za celovito oceno stanja. Slednje pa poleg tega pomeni tudi, da je nasprotni udeleženec, ki se v pritožbi sam sklicuje, da je predlagal ogled, ta ogled dejansko sabotiral oziroma ni omogočil strokovni delavki CSD, da bi si brez naglice in temeljito ogledala vse prostore hiše in okolico. Očitno je, da nasprotni udeleženec pomembnega dela navlake in stvari, s katerimi je bila zatrpana njegova hiša, še ni odstranil (deloma jo je le prestavil v druge prostore ali na dvorišče), torej okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, da zaradi nakopičene krame hiša ni primerna za zdravo in varno bivanje, še vedno obstoje. Glede na fotografije okolice, ki so v spisu, se tudi pritožbeno sodišče strinja, da taka okolica ni primerna za bivanje enajstletnega otroka.

_Glede starševskih kapacitet nasprotnega udeleženca:_

15. Pritožba v tej točki (5. točka na 5., 6. in 7. strani) obširno navaja, kaj vse bi morala sodišče in CSD ugotoviti v zvezi s predlagateljico, vendar so te navedbe neutemeljene, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom uredilo stike hčerke z nasprotnim udeležencem, začasno odredbo pa je izdalo zaradi okoliščin na strani nasprotnega udeleženca in ne na strani predlagateljice. Drugače povedano: tudi če bi bilo res (pritožbeno sodišče se v to vprašanje ni spuščalo), da bi bili ravnanja in odnos predlagateljice do hčerke neustrezni, to še ne pomeni a priori, da je zaradi tega nasprotni udeleženec kaj bolj primeren oziroma upravičen do večjega obsega stikov. Nepomembne so obširne pritožbene navedbe v zvezi z barvanjem las, s sporočanjem novice o darovanem jajčecu, potovanjem na Češko in snemanjem Tik tok videa, saj se sodišče prve stopnje pri sprejemu svoje odločitve na te dogodke sploh ni oprlo.

16. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je CSD svoje zaključke gradil le na razgovorih s D. D., saj je iz izpodbijanega sklepa (7. točka obrazložitve) razvidno, da je sodišče upoštevalo listinske dokaze obeh strank, navedbe obeh strank na naroku, pri čemer je upoštevalo tudi, na primer, zapisnik razgovora z nasprotnim udeležencem in zaključke multidisciplinarnega tima, v katerega je vključen tudi strokovni delavec CSD E. E., ki izvaja storitev osebne pomoči za nasprotnega udeleženca in za katerega je slednji izjavil, da mu zaupa (16. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

17. Pritožbene navedbe v 6. točki, da se sodišče prve stopnje z navedbami in dokaznimi predlogi nasprotnega udeleženca glede bivanjskih prostorov ter starševskih kapacitet »sploh« ni ukvarjalo, so pavšalne, saj pritožba ne pojasni, katerih njegovih relevantnih navedb in dokaznih predlogov ni upoštevalo. Kolikor ima nasprotni udeleženec s tem v mislih svoje pripombe in navedbe glede neprimernosti in nepravilnosti na strani predlagateljice, je bilo že prej pojasnjeno, da to ni predmet izpodbijanega sklepa. Kolikor pa se te navedbe nanašajo na fotografije delno pospravljenih prostorov, je nanje odgovorjeno v 15. točki te obrazložitve.

18. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopka opraviti neformalni razgovor s A. A. (če bo slednja to želela), medtem ko v postopku izdaje začasne odredbe to še ni bilo potrebno, saj se v postopku zavarovanja z začasno odredbo odloča s stopnjo verjetnosti, poleg tega pa je CSD s hčerko opravil več razgovorov, katerih vsebino je upošteval v mnenju z dne 13. 10. 2022, ki ga je sodišče vpogledalo (vendar je A. A. izrazila željo, da se z njenimi izjavami staršev ne seznani – primerjaj mnenje z dne 13. 10. 2022, list. št. 69).

19. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane niti izrecno uveljavljene niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku4) kršitve, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

20. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, mora sam nositi stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 3 Glej M. Čujovič, komentar 169. člena DZ v: B. Novak (ur.), M. Čujovič et. al., Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 556. 4 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.