Jedro

Predlagateljica je zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani dopolnilni sklep se s p r e m e n i, tako da je predlagateljica dolžna plačati nasprotni udeleženki zakonske zamudne obresti od zneska 2.721.938,00 SIT od 25.10.1999 dalje, preračunano po tečaju zamenjave v EUR, v 15-tih dneh.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek nasprotne udeleženke za plačilo zamudnih obresti od zneska 2.721.938,00 SIT od dne, ko so gradbinci vstopili na njeno zemljišče, ne da bi bilo lastninsko razmerje urejeno. S sklepom z dne 19.11.2004 pa je sklenilo, da se lastninska pravica na parc. št. 1300/43, 1303/3, 1315/4, 1300/41, 437/3 in 437/4, vl.št. 249 k.o. S., do tedaj vknjižena na ime nasprotne udeleženke, M.Č., odvzame v korist predlagateljice RS (1. tč. izreka); predlagateljici je naložilo, da je dolžna plačati nasprotni udeleženki v 15-tih dneh po pravnomočnosti sklepa za odvzete nepremičnine odškodnino v znesku 4.931.358,00 SIT (2. tč. izreka); ugotovilo je, da so nepremičnine, navedene v 1. tč. izreka, že v posesti predlagateljice (3. tč. izreka); prenos lastninske pravice na nepremičninah iz 1. tč. sklepa se bo izvedel v zemljiški knjigi po pravnomočnosti sklepa, zaznamba začetka razlastitvenega postopka pa se bo izbrisala (4. tč. izreka); skupni stroški postopka znašajo 85.723,26 SIT in jih trpi predlagateljica, slednja je dolžna plačati nasprotni udeleženki stroške zastopanja, to je plačati nagrado za delo njenega odvetnika, kar predstavlja 134.860,00 SIT, z upoštevanjem 20 % DDV-ja (5. tč. izreka).

Zoper dopolnilni sklep je nasprotna udeleženka po pooblaščencu vložila pritožbo in vztrajala pri že navedenih pritožbenih razlogih v pritožbi zoper sklep z dne 19.11.2004 v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka za plačilo obresti. Navaja, da je v zemljišče bilo poseženo, ne da bi bila plačana akontacija odškodnine za odvzeto zemljišče, kot jo določa zakon. Ne glede na to, da se je kasneje ugotavljala tržna vrednost nepremičnin, pa je zaradi tako izjemno dolgega trajanja postopka, ki dejansko traja že več kot 10 let, nasprotna udeleženka oškodovana najmanj za zakonske zamudne obresti.

V odgovoru na pritožbo je predlagateljica predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

Pritožba je utemeljena.

Ni sporno, da v obravnavanem primeru ni bil predlagan, niti izveden postopek po 37. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Ur.list RS, št. 44/97 s sprem.). Sodišče prve stopnje zato o izročitvi nepremičnin v posest razlastitvenemu upravičencu pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice ni odločalo, niti posledično o akontaciji odškodnine v smislu 1. in 2. odst. 37.čl. ZSZ. Vendar pa je, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, zmotno prvostopenjsko stališče, da nasprotni udeleženki zamudne obresti za čas od dneva, ko je predlagateljica nepremičnine prevzela v posest, ne gredo. V tem delu je bilo materialno pravo napačno uporabljeno. Odškodnina za odvzete nepremičnine obsega vrednost nepremičnine in stroške, povezane z razlastitvijo, višina odškodnine pa se določi po vrednosti, ki jo ima nepremičnina v času izdaje sklepa iz 33. čl. ZSZ, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo z revalorizacijo na dan odločanja o odškodnini, kar (po izračunu izvedenke) znaša 4.931.358,00 SIT in to je predlagateljica dolžna plačati nasprotni udeleženki. Nasprotna udeleženka pa je že tekom razlastitvenega postopka opozarjala, da je predlagateljica, že ko je začela postopek razlastitve, prevzela nepremičnine, ki so predmet razlastitve, v posest, ne da bi ji v skladu z zakonom izplačala del odškodnine, na naroku 19.11.2004 pa iz tega razloga izrecno zahtevala plačilo zamudnih obresti od zneska 2.721.938,00 SIT od dne, ko so gradbinci vstopili na njeno zemljišče, ne da bi bila lastninska razmerja urejena (list. 52 spisa). ZSZ res ni govoril o zamudnih obrestih (kot Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin, ki je pred njim urejal razlastitvene postopke, ki je v 55. čl. urejal primere, ko je prišlo do predčasnega odvzema nepremičnine iz posesti; v takem primeru so po 2. odst. tega člena pripadale razlaščencu, kot nadomestilo za predčasen odvzem iz posesti, obresti); po 37. čl. ZSZ se je izdala posebna odločba, če je bilo nujno potrebno, da razlaščenec nepremičnino izroči v posest razlastitvenemu upravičencu pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice. V takem primeru je moral po 2. odst. 37. čl. ZSZ plačati akontacijo, ki je znašala najmanj 75% vrednosti nepremičnine. V primeru, kot je tudi obravnavani (saj tudi predlagateljica ne zanika predhodnega prevzema posesti nepremičnin), če je razlastitveni upravičenec nepremičnino odvzel brez odločbe sodišča, pa zato ne more biti v boljšem položaju, kot če bi bil izveden po zakonu predviden postopek. Upoštevati je treba namen cit. zakonske določbe (37. čl. ZSZ), da se prepreči, da bi razlastitveni upravičenci samovoljno, še pred pravnomočnostjo sklepa o odvzemu lastninske pravice na nepremičninah, le-te prevzemali v posest. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča predlagateljica zaradi predčasnega odvzema posesti razlaščencu (nasprotni udeleženki) v zamudi s plačilom odškodnine, zato mora plačati nasprotni udeleženki tudi zamudne obresti. Po splošnih pravilih civilnega prava tečejo obresti od tedaj, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Na določbo 2. odst. 299. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) se je sicer sklicevalo že sodišče prve stopnje in obrazložilo, da v spisu ni podatka, da naj bi nasprotna udeleženka tekom postopka zahtevala izpolnitev obveznosti. Je pa ugotovilo, kot splošno znano dejstvo, da je bil odsek hitre ceste V.-S. predan prometu že dne 25.10.1999, torej ni dvoma, da je najkasneje od takrat dalje nasprotni udeleženki bila odvzeta posest njenih zemljišč in je začetek teka zamudnih obresti zato vezati na ta datum. Glede na to, da je nasprotna udeleženka zahtevala zamudne obresti od zneska 2.721.938,00 SIT (za zemljišča, ki so prešla v traso avtoceste), ji torej gredo zakonske zamudne obresti od tega zneska od 25.10.1999 dalje, kar napotuje na uporabo vseh zakonskih pravil glede obresti, tudi do 22.5.2007 veljavne določbe 376. čl. v zvezi s 1060. čl. OZ (OZ-A, Ur. l. RS, št. 40/07), saj če so do tedaj obresti glavnico že dosegle, so prenehale teči. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani dopolnilni sklep kot obrazloženo spremenilo (ker je od 1.1.2007 v RS v veljavi Zakon o uvedbi EUR (Ur.l., št. 114/06), je predlagateljica dolžna plačati natekle zamudne obresti preračunano po tečaju v EUR), ko tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti kršitev ni zasledilo (2. odst. 350. čl. in 3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).