Jedro

Zdravniška napaka in pojasnilna dolžnost - dejanska presoja.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici v posledici zdravniške napake in opustitve pojasnilne dolžnosti plačati odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 80.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2014 ter premoženjsko škodo v znesku 2.610,23 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot je razvidno iz izreka prvostopne sodbe (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 923,26 EUR (točka II izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno in protispisno presodilo, da zavarovanec toženke, to je D. (v nadaljevanju D.), ni kršil pojasnilne dolžnosti, kot jo določa 20. člen Zakon o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP). Dejstvo je, da je tožnica bila v D. napotena na ERCP diagnostični pregled, ki je povezan z visokimi tveganji za pacientovo zdravje in življenje. Pri navedenem posegu lahko med drugim pride do življenjsko nevarnega vnetja trebušne slinavke. Tožnica bi tako glede nevarnosti posega morala biti poučena oziroma seznanjena osebno po zdravniku specialistu, ki je opravljal navedeni poseg. Navedeni poseg pa je opravljal primarij M.S., ki pa je o poteku in nevarnosti ter vse ostale v zvezi s posegom ni seznanil. Da je primarij M.S. tožnico ustno seznanil o posegu in nevarnosti posega, pa je protispisen zaključek prvostopnega sodišča, ker iz izpovedbe primarija M.S. ne izhaja, da je tožnico ustno seznanil o posegu in nevarnosti posega. Navedeni je namreč na glavni obravnavi za dne 6. 7. 2012 povedal, da se ne spomni, da bi se z njo pogovarjal pred posegom oziroma, da bi opravil z njo razgovor glede pojasnilne dolžnosti. Da pa primarij M.S. s tožnico pred posegom ni opravil prav nobenega razgovora, pa je izpovedala tudi tožnica. Nasproten zaključek prvostopnega sodišča je tako protispisen in je tako prvostopno sodišče tudi storilo bistveno kršitev določb postopka. Zraven tega pa je iz navedenega razloga prvostopno sodišče zmotno presodilo, da je tožnica po zdravniku, ki je opravljal poseg, bila ustno seznanjena o poteku in nevarnosti posega ter možnih zapletih pri nameravanem medicinskem posegu. Tožnici tako po zavarovancu toženke ni bila izpolnjena pojasnilna dolžnost, kot jo opredeljuje že citirana določba ZPacP. Do drugačnega zaključka tudi ne privede dejstvo, da je tožnica podpisala formular, v katerem ji je v pisni obliki podana pojasnilna dolžnost glede nameravanega ERCP posega. Zapis v navedenem formularju ne zadostuje kriterijem pojasnilne dolžnosti po določbi 20. člena ZPacP, ker je podan v pisni obliki in ker tudi ne vsebuje vsega, na kar bi se pacienta pri takem posegu moralo opozoriti. V zapisu je sicer navedeno, da pri posegu lahko pride do vnetja trebušne slinavke, vendar to ni dovolj konkretizirano oziroma ne daje zadostne informacije o nevarnosti posega. Zraven tega je morala tožnica obrazec, katerega ji je sicer prinesla medicinska sestra v sobo, v kateri je čakala na poseg, takoj podpisati in se tako tudi ni mogla seznaniti z vsebino zapisanega. To zraven tožnice potrjuje tudi prijatelj tožnice S.M.. Sicer pa podaja pojasnilne dolžnosti zgolj na obrazcu ne izpolnjuje zahteve po določbi 20. člena ZPacP. Po pritožbi je prvostopno sodišče protispisno in zmotno presodilo, da zavarovanec toženke ni opustil pojasnilne dolžnosti in tako iz navedenega razloga ni podana odškodninska odgovornost toženke.

Zmoten je tudi zaključek prvostopnega sodišča, da je sam poseg potekal v skladu s pravili zdravniške stroke (lege artis). Da poseg ni potekal v skladu z pravili stroke, izhaja že iz dejstva, da je v posledici posega tožnica utrpela življenjsko nevarno vnetje trebušne slinavke. Sam poseg pa je bil za tožnico tudi izjemno boleč in povezan s številnimi zapleti. Iz izvedenskega mnenja izvedenca profesorja doktorja B.Š. sicer izhaja, da je bil ERCP poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke. Navedeno mnenje pa je izrazito pristransko in podano iz razloga, da se ne škodi stanovskemu kolegu. Izvedensko mnenje temelji na zdravniški dokumentaciji, ki pa jo je v glavnem podpisal zdravnik, ki je opravljal poseg, to je prim. M.S., ki pa je lahko le-to oblikoval tako, da se razbremeni odgovornosti za napako. Iz navedenega razloga izvedensko mnenje tudi ni zadostni strokovno utemeljeno. Tudi ustno zaslišanje navedenega izvedenca ni prineslo drugačnega rezultata in zato bi v danem primeru moral v postopek biti nujno pritegnjen nov izvedenec medicinske stroke. Ta dokazni predlog pa je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo in s tem tožeči stranki tudi kršilo pravico do izjave in s tem povezano bistveno kršitev določb postopka.

Pritožbeno sodišče predlaga, da pritožbi ugodi in prvostopno sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, katero je utrpela v posledici opustitve pojasnilne dolžnosti in zdravniške napake pri ERCP (1) preiskavi v D. (v nadaljevanju D.), zavarovancu toženke. Pasivna legitimacija toženke ni sporna.

6. Pravno podlago za odločanje o temelju odškodninskega zahtevka zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti in strokovne napake med zdravljenjem, je v določbah prvega odstavka 147. člena (2) Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), drugega odstavka 6. člena OZ (3) in v 45. členu (4) Zakona o zdravstveni dejavnosti - v nadaljevanju ZZDej (strokovna napaka) in v 20. členu (5) Zakona o pacientovih pravicah - v nadaljevanju ZPacP (pojasnilna dolžnost). Zdravstveni delavci morajo zdravstveno dejavnost opravljati v skladu s sprejeto zdravstven doktrino in kodeksom medicinske deontologije in drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Za škodo, ki jo povzročijo pri svojem delu, odgovarja zdravstvena ustanova (zanjo zavarovalnica pri kateri je zavarovana njena odgovornost), razen če se dokaže, da so zdravstveni delavci ravnali tako, kot je bilo treba. Ker gre za poklicno dejavnost, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka. Pravna teorija in sodna praksa sta enotni, da zdravnik ne ravna tako kot je treba, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica njegovega strokovno nepravilnega ravnanja (strokovna medicinska napaka - 45. člen ZZDej) ali kadar je ravnanje po strokovni plati sicer neoporečno (lege artis), vendar pacient v poseg v lastno telesno integriteto ni predhodno informirano privolil zaradi neizpolnjene ali nezadostno izpolnjene pojasnilne dolžnosti (opustitev pojasnilne dolžnosti - 20. člen ZPacP). V obeh primerih povzročitelj škode odgovarja za škodo le, če so izpolnjene vse predpostavke civilnega delikta: protipravno ravnanje ali opustitev povzročitelja škode, nastanek pravno priznane škode, vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem oziroma opustitvijo ter krivda povzročitelja. Prve tri predpostavke dokazuje oškodovanec, četrta se domneva (prvi odstavek 131. člena OZ).

7. Prvostopno sodišče pravilno na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke - Komisija za fakultetna izvedenska mnenja, v okviru katere je izvedensko mnenje izdelal prof. dr. B.Š. iz katedre za interno medicino (nadalje izvedenec) ugotavlja: - da je bila tožnica po osebni zdravnici po opravljenem ultrazvoku zaradi suma na okoli 2 cm veliko spremembo v glavni trebušne slinavke (neopredeljen tumor v trebušni slinavki in ponavljajočih se napadov zaradi mikroholedoholitaze (manjši žolčni kamenčki v žolčevodih) napotena na ERCP preiskavo; - ERCP preiskava je bila opravljena v D.. Opravil jo je prim. M.S.; - ERCP velja za najinvazivnejši in najnevarnejši endoskopski poseg v sodobni gastroenterologiji. Preiskava se izvaja le v posameznih centrih in jo izvajajo posebej izučeni gastroenterologi. Med številnimi možnimi zapleti je pankreatitis (vnetje trebušne slinavke), najpogostejši resni zaplet, ki se lahko konča tudi s smrtjo pacienta; - v posledici ERCP preiskave je tožnica utrpela življenjsko nevarno vnetje trebušne slinavke.

8. Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je do vnetja trebušne slinavke pri tožnici prišlo zaradi zdravniške strokovne napake pri ERCP posegu. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče na podlagi v spisu priložene zdravstvene dokumentacije, zaslišanja prim. M.S., predvsem pa na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca pravilno presodilo, da je sam ERCP poseg potekal strokovno neoporečno in v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo. Izvedenec ugotavlja (enako je povedala priča prim. M.S.), da je imel preiskovalec (zdravnik) težave pri poskusu kanaliranja glavnega žolčevoda zaradi zožitve na področju papile Vateri (majhno skupno izvodilo žolčevoda in trebušne slinavke), zaradi česar mu je endoskop večkrat zašel v vod trebušne slinavke, katero je sicer že predhodno kanaliral. Nastalo težavo je preiskovalec (zdravnik) rešil tako, da je po neuspelem kanaliranju zoženo mesto s prerezom razširil ter vstavil še stent (6), da bi preprečil vnetje trebušne slinavke. Po vstavitvi stenta je zdravnik lahko nadaljeval preiskavo in jo zaključil z biopsijo sklerotičnega (zatrdelega) dela papile Vateri zaradi nadaljnje histološke preiskave tkiva. Navedeno postopanje zdravnika pri ERCP preiskavi, je izvedenec opredelil kot strokovno pravilno in korektno, pri čemer je zdravnik tudi povsem v skladu s pravili stroke pri ERCP pregledu postopal, ko je s prerezom razširil zoženo mesto papile Vateri ter vstavil stent, kar izvedenec ocenjuje kot posebno skrbno ravnanje zdravnika. Vnetje trebušne slinavke pa pri ERCP pregledu predstavlja najpogostejši resni zaplet, ne pa zdravniške napake. Ta namreč lahko nastane že zaradi samega draženja slinavke oziroma voda slinavke, kar se je v obravnavanem primeru tudi najverjetneje zgodilo. Natrganja trebušne slinavke ali voda trebušne slinavke pa je po izvedencu izključeno.

9. Zdravniški poseg je strokovno nedopusten, kadar je poslabšanje pacientovega zdravja posledica kršitve dolžne profesionalne skrbnosti (medicinska napaka). Od medicinske napake je potrebno razlikovati medicinski zaplet (komplikacijo) do katerega lahko pride ob medicinskem posegu, ki je sicer potekal strokovno neoporečno in z največjo možno skrbnostjo. Pojavi se redko in ga kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta zato ni podana odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove (tako VSRS II Ips 1145/08).

10. Ker je ERCP bil izveden v skladu s pravili zdravniške stroke (lege artis), vnetje trebušne slinavke, katerega je tožnica utrpela v posledici ERCP pregleda, pa predstavlja najpogostejši zaplet pri navedeni preiskavi, ni podana odškodninska odgovornost zavarovanca toženke na podlagi zdravniške napake. Nasprotna pritožbena izvajanja pri zatrjevanju, da je zdravnik pri ERCP pregledu zaradi bolečin, ki jih je pregled povzročal tožnici in zaradi posledic pregleda (vnetje trebušne slinavke) ravnal nestrokovno, so neutemeljene.

11. Pri presoji obstoja zdravniške napake je prvostopno sodišče postopalo tudi pravilno, ko je zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke za pritegnitev novega izvedenca. Postavljeni izvedenec je namreč v obravnavani zadevi podal pisno izvedensko mnenje in ga na zahtevo tožeče stranke še pisno dopolnil ter ga nato podal še ustno na glavni obravnavi (tožeča stranka po zaslišanju izvedenca na glavni obravnavi izvedenskemu mnenju tudi ni več oporekala). Izvedensko mnenje je tudi po presoji pritožbenega sodišča sklepčno, razumljivo in tudi ni nobenih nasprotij med izvedenskim mnenjem ter z ostalimi izvedenimi dokazi (zaslišanje priče prim. M.S., zdravniška dokumentacija). Pravilnosti in strokovnosti izvedenskega mnenja tudi ne morejo izpodbiti pritožbena izvajanja „da to temelji na zdravniški dokumentaciji, ki jo je v glavnem spisal prim. M.S.“, ker je ravno prim. M.S. bil tisti, ki je opravljal ERCP preiskavo in je tudi bil edini pristojen za opis poteka ERCP preiskave. Da pa bi bila zdravniška dokumentacija prirejena (to dejstvo prim. M.S. odločno zanika, tega tudi ne potrjuje vpogled v zdravniško dokumentacijo) pa so povsem neizkazana in neutemeljena izvajanja pritožbe. Samo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, brez razlogovanja v čem je izvedensko mnenje nepopolno, nerazumljivo, nestrokovno ali v lastnem nasprotju oziroma v nasprotju z izvedenimi dokazi, pa ne predstavlja razloga za postavitev novega izvedenca po določbi drugi odstavek 254. člena ZPP. Prvostopno sodišče tako tožeči stranki z zavrnitvijo dokaza za pritegnitev novega izvedenca medicinske stroke ni kršilo pravico do izjave in s tem povezane bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Pojasnilno dolžnost opredeljuje že citirana določba 20. člena ZPacP. Obseg pojasnilne dolžnosti ni podrobneje določen. Upoštevaje citirano zakonsko določbo je pojasnilno dolžnost potrebno prilagoditi konkretnemu primeru. Pojasnilo o tveganju priskrbi pacientu informacije o nevarnostih in možnih zapletih zdravstvenega posega, ki se jim, tudi če zdravnik poseg izvede lege artis, ni mogoče z gotovostjo izogniti. To pojasnilo torej pacientu omogoči odločitev, v katero zdravljenje se bo spustil in katerim tveganjem se bo pri tem izpostavil. Pacientu je treba dati pojasnilo tako o stalnih kot tudi o začasnih možnih negativnih posledicah posega. Pojasnilo o tveganjih mora zajemati tudi stranske učinke, kot je na primer možnost učinkovanja posega na druge organe. Pacientu pa ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti o posegu, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj privoljuje. Podana mu mora biti splošna slika resnosti posega in osnovne značilnosti specifičnih tveganj posega, ni pa mu treba naštevati vseh pojavnih oblik tveganj, ki se jih je mogoče zamisliti ali mu naštetih tveganj natančno in v podrobnostih opisovati. Vsa tveganja je treba pacientu pojasniti človeško in razumljivo.

13. Zdravnik je dolžan pacienta poučiti o vrsti in teži posega, kot tudi o možnih tveganjih in škodljivih posledicah zdravljenja oziroma opustitve le-tega. Glede obsega zdravniškega pojasnila pa je odločilno, da se pacienta pouči o bistvenih vprašanjih, ki mu omogočajo, da spozna pomen svoje privolitve, da ima dovolj podlage za odločitev za ali proti zdravljenju, da ga morebitne škodljive posledice ne bi presenetile, ker z njimi ni računal (tako sodba VSRS II Ips 72/2009).

14. Pritrditi ni pritožbenim izvajanjem, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da je zdravnik, ki je opravljal poseg, torej prim. M.S., tožnico ustno seznanil o vrsti in načinu izvedbe posega ter možnih tveganjih pri ERCP preiskavi. Tak zaključek pritožba gradi na izvzetem delu izpovedbe prim. M.S., ki je dejansko na vprašanje tožeče stranke na glavni obravnavi z dne 6. 7. 2012 (l. št. 66) povedal „ko pogledam tožnico povem, da se je ne spomnim. Ne spominjam se, da bi se z njo pogovarjal pred posegom oziroma, da bi opravil z njo razgovor glede pojasnilne dolžnosti“. Z navedeno izpovedbo je namreč zdravnik, ki je opravil ERCP preiskavo povedal le, da se pri podaji pojasnilne dolžnosti v obravnavani zadevi tožnice ne spominja, ne pa, da ni podal pojasnilne dolžnosti, kot prikazuje pritožba. Nasprotno, iz celotne izpovedbe priče jasno izhaja, da je, kot v vsakem primeru, pred ERCP preiskavo govoril s tožnico, pri čemer pacientu pove, da gre za težjo preiskavo z možnimi zapleti. Ustrezno pojasnilno dolžnost poda vsakemu pacientu. Pri tem pa je glede na številne ERCP preglede, ki jih opravi navedeni zdravnik, tudi povsem sprejemljivo, da se vseh pacientov ne spomni. To potrjujeta tudi izpovedbi prič M.K. (medicinska sestra, ki je sodelovala pri spornem pregledu) in J.B. (radiolog, ki je tudi sodeloval pri spornem pregledu), ki se tudi tožnice osebno ne spomnita. Da pa tožnica prim. M.S. kot pacientka ni zaznala, pa tudi ne more držati, ker je osebno opravil ERCP preiskavo pacientke, kar izhaja iz zdravstvene dokumentacije. Da priča prim. M.S. tožnici ni podal pojasnilne dolžnosti, pa tudi ni mogoče zaključevati na podlagi priče S.M. (prijatelj tožnice), ki je tožnico pripeljal v D. na ERCP preiskavo, ker se je ta s tožnico nahajal le v sobi, v kateri je bila po sprejemu nameščena in čakala na pregled. V prostorih, v katere je bila tožnica prepeljana ERCP preiskavo k prim. M.S., pa ni bil navzoč. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje zaključku prvostopnega sodišča, da je prim. M.S., torej zdravnik, ki je opravil ERCP preiskavo, tožnici tudi podal ustrezno pojasnilno dolžnost o samem posegu in tveganjih posega. Zraven tega pa je tožnica pred ERCP preiskavo v sobi, v kateri je čakala na preiskavo, prejela v podpis zapis, v katerem je navedeno kaj je ERCP preiskava, o pripravah na preiskavo, kaj se lahko pričakuje med preiskavo ter možnost zapletov pri ERCP preiskavi, pri čemer je med večjimi zapleti na prvem mestu navedena možnost vnetja trebušne slinavke (pankreatitis). V zapisu je tudi poučena o možnostih prerezanja papile Vateri ter vstavitvi stenta (endoproteze) ter biopsije tkiva za histološki poseg. Navedeni zapis je opremljen z izjavo, da je iz zapisa in pogovora z zdravnikom izvedela vse o predvideni preiskavi in da daje soglasje za preiskavo. Zapis je tožnica tudi podpisala. Da pa se je tožnica z navedenim zapisom seznanila le formalno (ponudila bi ji ga naj sestra, ki je od nje terjala, da naj izjavo podpiše) pa so tudi neutemeljena izvajanja pritožbe, ker je tožnica v sobi, v katero je bila nameščena pred preiskavo bila vsaj dobro uro in v tem času je imela več kot dovolj časa za pregled in podpis izjave. Zraven tega je tožnica na ERCP pregled v D. bila napotena po osebni zdravnici in tako vsaj v osnovi seznanjena z ERCP preiskavo, kar pa ne odvezuje izvajalca (zdravnika) ERCP preiskavi od pojasnilne dolžnosti. Izvajalec, to je D. oziroma prim. M.S. pa je pojasnilno dolžnost izpolnil. 15. S takim postopanjem (pojasnilo zdravnika o vrsti posega in nevarnosti posega ter še dodatno pojasnilo v pisni obliki, katerega je tožnica podpisala) je zavarovanec toženke tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnil pojasnilno dolžnost v skladu z določbo 20. člena ZPacP. Nasprotna, zelo obširna pritožbena izvajanja, da ni šlo le za specialistični pregled, ampak za enega najbolj invazivnih in tveganih posegov, da prim. M.S. ni ustno pojasnil vsebine in tveganj pregleda, da ni šlo le za diagnostični, temveč tudi za terapevtski poseg (to po presoji pritožbenega sodišča ne drži iz razloga, ker je prerezanje papile Vateri bilo opravljeno zaradi izvedbe pregleda - vstopa v žolčevod, biopsija sklerotične papile pa je bila opravljena zaradi histološke preiskave, torej tudi za namene diagnostike), da ni bila seznanjena s podrobnostjo preiskave in vsemi nevarnostmi preiskave, navedene odločitve ne morejo v ničemer spremeniti.

16. Prvostopno sodišče ima prav, da zavarovanec tožene stranke ni opustil pojasnilne dolžnosti in zato tudi ni podana odškodninska odgovornost toženke iz naslova kršitve pojasnilne dolžnosti. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

17. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

18. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela in zato krije sama svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1) :ERCP (Endoskopska - Retogradna - Holangio - Pankreatikografija) se uporablja za ugotavljanje in zdravljenje bolezni žolčevodov, jeter, žolčnika in trebušne slinavke. Zdravnik gastroenterolog povede endoskop (upogljivo tanko cev) skozi usta v dvanajsternik do papile Vateri (majhno, ponavadi skupno izvodilo žolčevoda in trebušne slinavke) in nato vbrizga kontrastno sredstvo, ki omogoča prikaz žolčevodov in vodov trebušne slinavke.

Op. št. (2) :Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

Op. št. (3) :Udeleženci v obligacijskih razmerij morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka.

Op. št. (4) :Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci opravljajo zdravstveni dejavnost v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in s kodeksom medicinske deontologije oziroma z drugimi strokovnimi in etičnimi kodeksi. Pri opravljanju svojega dela morajo obravnavati vse ljudi pod enakimi pogoji na enak način in spoštovati njihove ustavne in zakonske pravice. Edino merilo prednosti je nujnost zdravstvenega posega.

Op. št. (5) :Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanju v procesu zdravljenja obveščen o: - svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe - cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristi in izidov predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja - možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve - morebitnih drugih možnostih zdravljenja - postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja Pojasnilo iz prejšnjega odstavka mora zdravnik, odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg.

Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih.

Pacient, ki ni sposoben odločanja o sebi, uresničuje pravico po tem členu v skladu z možnostmi, ki jih dopušča njegova sposobnost razumevanja.

Op. št. (6) :Endoproteza (stent) je majhna cevka, ki se potisne skozi endoskop in nato skozi zožitev v žolčevodu ali vodu trebušne slinavke, kar omogoči ponoven pretok sokov.