Jedro

Zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok. V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo - ugovor.

Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je predlagateljici dolžan povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v višini 122,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep s 17. 3. 2022, s katerim mu je za obdobje dvanajstih mesecev izreklo prepoved približevanja predlagateljici in mld. A. A., delodajalcu predlagateljice, šoli mld. otroka, osebnemu vozilu predlagateljice, motornemu kolesu mld. otroka, vse na razdalji 200 m, prepoved približevanja, zadrževanja in vstopa v stanovanje ter navezave stika s predlagateljico in mld. otrokom (I.). Odločilo je, da nasprotni udeleženec krije stroške predlagateljice, o katerih bo odločilo s posebnim sklepom (II.).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da sodišče ugovoru ugodi, sklep s 17. 3. 2022 razveljavi in predlagateljici naloži plačilo njegovih stroškov postopka. Meni, da je sodišče kršilo določila postopka, ko je sklep izdalo po določbi 22. d člena ZPND, ne da bi ga predhodno poslalo v odgovor, s tem pa je grobo poseglo v njegove temeljne pravice. Za izdajo sklepa po hitrem postopku zakonski pogoji niso bili izpolnjeni, saj se od 9. 1. 2022 nahaja v priporu. Namen ukrepov po 19. členu ZPND ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, temveč v prevenciji. Ker se nahaja v priporu, domnevnih žrtev ne more ogrožati. Poleg tega se sklep opira na dogodke, ki naj bi se zgodili vrsto let nazaj. Sodišče je spregledalo mnenja sodnih izvedencev iz kazenskega postopka. Izvedenec za varstvo pri delu in požarno varnost je ocenil, da bi nasprotni udeleženec v primeru vžiga ogrožal le sebe in ne varnosti drugih oseb ali premoženja. Sodni izvedenec psihiatrične stroke pa je v mnenju zapisal, da je ponovitvena nevarnost ob vzdrževanju abstinence od alkohola relativno nizka. Nasprotni udeleženec predlagateljice ni zalezoval. Na naroku 23. 5. 2022 je želel pojasniti, zakaj jo je hotel srečati, a mu sodišče odgovora na vprašanje ni dovolilo. Sodišče ni obrazložilo, zakaj je ukrepe izreklo za obdobje dvanajstih mesecev.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jih zagotavljajo drugi predpisi (kazenska zakonodaja in zakonodaja s področja prava o prekrških, Družinski zakonik, Obligacijski zakonik z določili, ki se nanašajo na kršitev pravice osebnosti) zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti1. Zaščita žrtve mora biti učinkovita, zato zakon dopušča izrek ukrepov po hitrem postopku, kadar je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve in njenih otrok, ali je to potrebno zaradi varstva koristi otrok (22. d člen ZPND). V takšnem primeru se kontradiktornost vzpostavi naknadno, saj ima povzročitelj nasilja dodatno pravno sredstvo, in sicer ugovor.

6. Sodišče prve stopnje je v 8. točki sklepa s 17. 3. 2022 ustrezno obrazložilo, zakaj na podlagi listinskih dokazov ugotavlja takšno ogroženost predlagateljice in otroka, da so podani pogoji za izrek ukrepa brez predhodno vzpostavljene kontradiktornosti. Dejstvo, da je bil nasprotni udeleženec takrat v priporu, na resnost ogroženosti ne vpliva, saj je pripor lahko kadarkoli odpravljen. Splošno znano je, da je eskalacija nasilja po odpustu zaradi dodatno nakopičenih travm pogosto še večja, zato je treba žrtev preventivno zaščititi. Ker je bilo nasprotnemu udeležencu naknadno omogočeno, da v ugovoru in na naroku predstavi svoja stališča, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more uspešno sklicevati.

7. Ni mogoče pritrditi pritožniku, da pogoji za izrek ukrepov po 19. členu ZPND niso bili izpolnjeni in je bil njihov cilj zgolj v kaznovanju nasprotnega udeleženca. Utemeljitev, da ukrepi niso potrebni, saj je v priporu, ne zdrži preizkusa. Žrtev namreč potrebuje zaščito v trenutku, ko bo pripor odpravljen, poleg tega sam pripor nasprotnemu udeležencu ne onemogoča, da z žrtvijo ali otrokom ne bi navezal kontaktov preko telekomunikacijskih sredstev. Ne drži tudi, da bi sodišče odločitev oprlo na starejše dogodke, temveč je pravilno upoštevalo dogajanja v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga, kot izhaja iz šeste točke izreka sklepa. Poleg dogodka s 7. 1. 2022, ko je nasprotni udeleženec naznanil, da ima v žepu bombo, nato pa se je polil z bencinom in grozil, da se bo zažgal, je v tem obdobju predlagateljici prerezal pnevmatike na vozilu, o njej poizvedoval in jo zalezoval. Tako pri dogodku z bencinom kot pri rezanju gum je bil prisoten tudi mld. sin udeležencev in sta zanj predstavljala travmatično izkušnjo2. 8. Nasprotni udeleženec resnosti groženj in psihičnega nasilja ter njihove aktualnosti ne more minimalizirati s sklicevanjem na izvedeniški mnenji iz kazenskega postopka. Izvedenec s področja varstva pri delu in požarne varnosti namreč ni upošteval posledic psihičnega nasilja, ki ga je dogodek z grožnjo o samozažigu pustil na predlagateljici in mld. otroku. Sodišče je stisko obeh ugotovilo z neposrednim zaslišanjem ter njen obstoj prepričljivo obrazložilo v 10. točki izpodbijanega sklepa. Stališče izvedenca psihiatra o manjši ponovitveni nevarnosti pa je podano pogojno, in sicer ob predpostavki vzdržnosti od alkohola, zato ne izključuje možnosti ponovnega psihičnega nasilja.

9. Kot izhaja iz pritožbenih navedb, je nasprotni udeleženec še vedno povsem nekritičen do zalezovanja predlagateljice. Čeprav se je zavedal, da z njim ne želi komunicirati, je o njej poizvedoval, jo sledil z avtomobilom, jo klical s tujih številk, jo čakal na delovnem mestu, poizvedoval o njenem partnerju, kar nedvomno predstavlja naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, kot zalezovanje opredeljuje osmi odstavek 3. člena ZPND. S razlago, da je bil njegov namen le, da bi se pogovorila, svojega ravnanja ne more opravičiti. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče bistveno kršilo določilo postopka, ker ni dopustilo pojasnila o namenu komunikacije, saj gre za neodločilno dejstvo, ki na presojo sodišča glede na ugotovitve o izvršenem nasilju ne bi vplivalo.

10. Sklep sodišča prve stopnje vsebuje vse bistvene razloge o odločilnih dejstvih, ki utemeljujejo sprejeto odločitev, ter je pritožbeni očitek njegove neobrazloženosti neutemeljen. Nasprotni udeleženec v ugovoru trajanju ukrepa ni nasprotoval, zato se sodišču v izpodbijanem sklepu do tega vprašanja ni bilo treba posebej opredeljevati. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da je glede na naravo kršitev dvanajstmesečna doba trajanja ukrepov ustrezna in (sploh ob upoštevanju pripora) ne posega nesorazmerno v pravico nasprotnega udeleženca do svobode gibanja.

11. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in prvim odstavkom 22. a člena ZPND.

12. O stroških postopka sodišče v postopkih po ZPND odloča po prostem preudarku (osmi odstavek 22. a člena ZPND). Glede na ravnanja nasprotnega udeleženca, ki so bila razlog za sprožitev postopka, in njegovo neprepoznavanje resnosti groženj, ki veje iz pritožbe, je pritožbeno sodišče ocenilo, da je dolžan predlagateljici povrniti njene stroške odgovora na pritožbo, in sicer stroške sestave odgovora na pritožbo v višini 200 OT in 4 OT administrativnih stroškov, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 122,40 EUR. V primeru zamude s plačilom bo moral nasprotni udeleženec obveznost izpolniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Iz Poročevalca Državnega zbora 90/2007. 2 O tem podrobno v 10. točki izpodbijanega sklepa.