Jedro

Če se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V primeru, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da se zavrže predlog nasprotne udeleženke A. A. za povrnitev stroškov postopka v višini 1.434,35 EUR, sicer se pritožba zavrne in sklep v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu (v III. točki izreka) potrdi.

II. Predlagatelj sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki A. A. povrniti stroške postopka v višini 1.434,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka); predlog nasprotne udeleženke za odmero stroškov postopka v presežku do priglašenih 2.381,44 EUR (torej za 947,10 EUR) zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper odločitvi v I. in III. točki izreka sklepa je predlagatelj vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi in odloči, da mu je prva nasprotna udeleženka dolžna povrniti pritožbene stroške. Navaja, da so spor zakrivili nasprotni udeleženci pod 3, saj niso pristali na sporazumno rešitev zadeve. Ti udeleženci niso hoteli plačati stroškov predujma, zato predujma tudi ni dolžan plačati predlagatelj. Nelogično in krivično je, da bi v nepravdnem postopku glede funkcionalnega zemljišča stavbe, ki je v solasti etažnih lastnikov, nosil vse stroške predlagatelj. Sodišče bi moralo nasprotne udeležence pozvati ali se strinjajo z umikom predloga, česar ni storilo in s tem kršilo določbo 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) oziroma udeležence pozvati ali predlagajo nadaljevanje postopka (24. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Sicer pa se stroški postopka lahko zahtevajo v roku 15 dni od prejema sklepa o ustavitvi postopka, udeleženka pa stroškov ni priglasila v tem roku. Sodišče bi moralo o stroških odločiti hkrati s sklepom o ustavitvi postopka z dne 9.12.2014. Res je nasprotna udeleženka pod odgovorom na predlog specificirala stroške, vendar s tem v zvezi ni postavila nobenega zahtevka, brez zahtevka pa sodišče ne sme odločiti. Sploh pa ni bilo potrebno predloga pošiljati v odgovor, ZNP o tem nima določb. Tudi sicer so stroški napačno odmerjeni, uporabiti bi bilo potrebno količnik 0,8. Dopolnitev pritožb z dne 7.9.2015 (list. št. 136), z dne 7.9.2015 (list. št. 139) in z dne 9.9.2015 (list. št. 140), pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj gre za prepozne navedbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ker predlagatelj ni založil predujma za delo sodne izvedenke urbanistične stroke, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9.12.2014 odločilo, da se predlog šteje za umaknjen (tretji odstavek 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine). Sklep je postal pravnomočen dne 29.12.2014. Dne 13.1.2015 je prva nasprotna udeleženka vložila predlog za odmero njej nastalih stroškov, priglašenih že v odgovoru na predlog. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu delno ugodilo in plačilo stroškov naložilo predlagatelju, sklicujoč se na določbo prvega odstavka 158. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, in tudi odločilo, da predlagatelj svoje stroške postopka nosi sam (35. člen ZNP).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v konkretni situaciji pravilno smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 158. člena ZPP(1) v zvezi s 37. členom ZNP(2). V primeru, ko se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, namreč ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic (da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka). Pri tem pa je spregledalo, da se v primerih, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka (sedmi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pooblaščenec nasprotne udeleženke je sklep o ustavitvi postopka prejel 10.12.2014, predlog pa je bil vložen 13.1.2015, torej prepozno. Predlog je bil vložen prepozno tudi v primeru, če bi šteli, da je nasprotna udeleženka stroške postopka priglasila že v odgovoru na predlog. V tem primeru bi moralo sodišče prve stopnje o stroških odločiti že v sklepu z dne 9.12.2014 (četrti odstavek 163. člena ZPP(3) v zvezi s 37. členom ZNP). Ker ni, bi morala nasprotna udeleženka spet v roku petnajst dni od prejema tega sklepa, vložiti predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (325. člen(4) v zvezi s 332. členom ZPP in 37. členom ZNP).

6. Predlog za odmero oziroma priznanje stroškov postopka je nasprotna udeleženka torej vložila prepozno, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je njen predlog kot prepozen zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Odločitev o tem, da predlagatelj sam nosi svoje stroške postopka, pa je pravilna in zakonita iz razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve. V tem delu je sodišče prve stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in to odločitev sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

Op. št. (2): V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določb zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.

Op. št. (3): O zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim.

Op. št. (4): Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni.