11. 6. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. junija 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 589/99 z dne 8. 6. 2000 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 2142/98 z dne 8. 9. 1999 ter sklepom Okrajnega sodišča v Domžalah št. N 20/98-21 z dne 22. 10. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.V nepravdnem postopku zaradi razlastitve so sodišča odločila, da se pritožnici odvzame lastninska pravica na določenih nepremičninah, nasprotna udeleženka pa ji je zato dolžna plačati odškodnino. V ustavni pritožbi pritožnica oporeka pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ter navaja, da so nekateri razlaščenci dobili za podobne nepremičnine bistveno višje odškodnine. Navaja tudi, da ena izmed razlaščenih nepremičnin sploh ni bila potrebna za izgradnjo ceste. Smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku po 14. členu Ustave.

2.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednih sodnih postopkih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega ter procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS)

3.Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnica ne izkaže. Z vidika pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave bi sicer utegnila biti ustavnopravno relevantna pritožničina navedba, da so sodišča v podobnih primerih drugim razlaščencem prisojala bistveno višje zneske odškodnin za odvzete nepremičnine. Za kršitev te pravice bi šlo, če bi v obravnavani zadevi sodišče samovoljno in arbitrarno odločilo drugače, kot sicer redno odločajo sodišča v podobnih primerih. Vendar pa je očitek pritožnice s tem v zvezi zgolj pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti. Sicer pa zgolj dejstvo (tudi če je resnično), da so glede drugih nepremičnin bile določene bistveno višje odškodnine, še ne izkazuje nedopustnega neenakega obravnavanja pred sodišči; vrednost nepremičnine je namreč odvisna od številnih okoliščin konkretnega primera, zgolj na podlagi primerjave zneskov dosojenih odškodnin zato še ni mogoče sklepati, da gre za nezakonito ravnanje in kršitev človekovih pravic.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam-Lukić