Jedro

Tožena stranka je vložila pravočasen in obrazložen ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu. Ti ugotovitvi bi lahko izpodbijala tožeča stranka, česar ni storila. V teh dejanskih okoliščinah določa drugi odstavek 436. člena ZPP, da sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. Takšen pa je izpodbijani sklep. Tožena stranka je z njim dosegla največ, kar ta trenutek po pravu lahko. Bolj ugodne odločitve, kot je odstop zadeve v pravdni postopek ne more doseči.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom razveljavilo plačilni nalog z dne 12. 2. 2019. Ugotovilo je, da je izdalo plačilni nalog, zoper katerega je tožena stranka vložila pravočasen in obrazložen ugovor.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi navaja, da ne more biti visečnosti pravde. Sodišče ni odločilo o procesnem ugovoru nepravilne vročitve in nemožnosti seznanitve toženca s prvim aktom za pravdni postopek niti o ugovoru litispendence. Zato bi moralo zavreči predlog za izdajo plačilnega naloga. Najmanj kar bi moralo ugotoviti je, da postopka sploh še ni. Pošiljke, ki je ni dostavil pravilni organ po Haaški konvenciji, tožena stranka ni sprejela prostovoljno, saj ni razumela vsebine. Zaradi tega ob dostavi pošiljke te ni mogla zavrniti, ker iz kuverte ni bilo razvidno kaj je v kuverti. Zato je ob prvem možnem trenutku, to je v ugovoru, zavrnila sprejem pošiljke, ker ni bila opravljena vročitev v skladu s Haaško konvencijo. Prav tako ni bilo pouka na pravice po Haaški konvenciji. Zato ni moglo priti do prostovoljnega prevzema pošiljke, saj ob prevzemu ni mogla zavrniti pošiljke, ker ni prejela opozorila, da lahko to stori. Zaposlena pri toženi stranki, ki je pošto prejela, je potrdila, da ob prevzemu niso bile izvedene dodatne formalnosti niti ni od poštarja prejela nobenih opozoril. 3. Tožeča stranka je po pooblaščeni odvetniški pisarni odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da tožena stranka izpodbija odločitev, ki ji je v korist, saj je uspela z ugovorom zoper plačilni nalog. Četudi je res prišlo do kršitve pravil o vročanju v tujino, to ni imelo posledic na položaj tožene stranke. Prevzela je plačilni nalog, podelila pooblastilo za zastopanje slovenskemu odvetniku, ki je podal obrazložen ugovor zoper plačilni nalog, kar pomeni, da je prejela pisanje in ni trpela njena pravica do izjave in pravnega sredstva, zato gre za položaj po šestem odstavku 139. člena ZPP, ko se ne more sklicevati na kršitev pravil o vročanju.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Tožena stranka je vložila pravočasen in obrazložen ugovor zoper sklep o plačilnem nalogu. Ti ugotovitvi bi lahko izpodbijala tožeča stranka, česar ni storila. V teh dejanskih okoliščinah določa drugi odstavek 436. člena ZPP, da sodišče s sklepom razveljavi plačilni nalog in začne po pravnomočnosti tega sklepa z obravnavanjem glavne stvari. Takšen pa je izpodbijani sklep. Tožena stranka je z njim dosegla največ, kar ta trenutek po pravu lahko. Bolj ugodne odločitve, kot je odstop zadeve v pravdni postopek ne more doseči1. 6. Pritožbene navedbe bi lahko imele težo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, če tožena stranka ne bi vložila pravočasnega in obrazloženega ugovora zoper sklep o plačilnem nalogu in bi postal pravnomočen ter izvršljiv. Tudi na morebitne kršitve pravil vročanja po Haaški konvenciji se ne more sklicevati v pritožbi zoper izpodbijani sklep, ker se ne presoja ali je možno sodbo potrditi kot mednarodni izvršilni naslov. O vseh ugovorih tožene stranke, med katerimi je visečnost pravde oziroma litispedenca, bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka. Ker je tožena stranka prevzela pisanje, pooblastila odvetnika in vložila pravočasen ter obrazložen ugovor, je razumela pomen pisanj. Tedaj določa šesti odstavek 139. člena ZPP, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel. Ustavne pravice tožene stranke niso bile prizadete. Pritožba zato ni dovoljena in sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).

7. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

8. Tudi tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za odločitev po prvem odstavku 155. člena ZPP, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Ureditev je enaka kot pri obrazloženem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Edine možne načine postopanja v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar je enako za plačilni nalog, predpisujeta 61. in 62. člen ZIZ (tako sklepa VSL I Ip 4314/2014 in VS RS II Ips 12/2008).