Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče je presojalo odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. Pravna podlaga za vsebinsko odločitev v izpodbijanem aktu ni navedena. V obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa so sicer povzeti pogoji za uveljavitev pravice, ki so vezani na dan vložitve vloge, pri tem pa njihovo neizpolnjevanje drugostopenjski organ ugotavlja na datum, ki ni datum oddaje vloge. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Tožbi se ugodi, sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje številka 11065-42558/2020-3 z dne 8. 5. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ na podlagi sedmega odstavka 29. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20; v nadaljevanju ZIUZEOP) zavrnil vlogo vlagatelja (v tem postopku tožnice) za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem (1. točka izreka) in odločil, da v postopku niso nastali posebni stroški (2. točka izreka) ter da je sklep takse prost (3. točka izreka).
2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 8. 5. 2020 vložila vlogo za delno povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem. Na podlagi vloge, predloženih, posredovanih oziroma po uradni dolžnosti pridobljenih listin oziroma podatkov – z vpogledom v podatke FURS dne 8. 5. 2020, je bilo ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti na dan vložitve vloge.
3. Pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep je bila zavrnjena. Drugostopenjski organ je ugotovil, da iz uradnega zaznamka o vpogledu v uradno evidenco FURS, datum poizvedbe 2. 7. 2020, izhaja, da ima tožnica davčni dolg. Temu pritožnica ni oporekala in tudi ni predložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je na dan vložitve vloge izpolnjevala pogoj plačila vseh obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Kot brezpredmetne je zavrnil pritožbene navedbe, da so uradni govorniki Vlade Republike Slovenije navajali, da bodo do povračila plač delavcem upravičeni podjetniki, ki imajo poravnane davčne dajatve na dan 9. aprila 2020 ter da ji izpodbijani sklep očita, da na dan 8. 5. 2020 niso bile poravnane davčne obveznosti. V upravnih postopkih namreč upravni organi odločajo v skladu z načelom zakonitosti, v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi. Kot neutemeljeno je zavrnil pritožbeno sklicevanje na 28. člen ZIUZEOP, saj ta določa višino povračila in se uporabi, če je delodajalcu s sklepom priznana pravica do povračila nadomestila plače. Pogoj iz 1. alineje drugega odstavek 29. člena ZIUZEOP določa pogoj, od katerega ni določena nobena izjema. Drugostopenjski organ je ugotovil tudi, da tožnica na dan vložitve vloge, tj. 8. 5. 2020, ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (REK obrazci) za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge, kar izhaja iz seznama nepredlagateljev REK obrazcev (za obdobje od 1. 4. do 12. 5. 2020), ki ga je posredoval prvostopenjski organ. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da prvostopenjski organ tega pogoja ni ugotavljal, vendar to ne vpliva na odločitev v pritožbenem postopku, saj mora delodajalec za priznanje pravice do povračila nadomestila plače na dan vložitve vloge izpolnjevati vse obveznosti, določene v 1. alineji drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP.
4. Tožnica je tožbo zoper izpodbijani sklep vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, ki pa se je s sklepom I Ps 947/2020 z dne 10. 11. 2020 izreklo za stvarno nepristojno ter po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo tukajšnjemu sodišču v pristojno odločanje. V tožbi uveljavlja razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitve pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijan sklep odpravi ali razveljavi in odloči, da se ji prizna pravica do povračila izplačanih nadomestil plač delavcem.
5. V tožbi navaja, da so uradni govorniki Vlade Republike Slovenije na tiskovnih oddajah za javnost poudarjali, da bodo do povračila izplačanih plač upravičeni vsi podjetniki, ki imajo poravnane vse davčne dajatve na dan 9. aprila 2o2o. Izpodbijani sklep tožnici ne očita, da davčne in ostale dajatve niso bile poravnane na dan 9. aprila 2020, ampak na dan 8. maja 2020. Uradni govorniki Vlade Republike Slovenije so poudarili tudi, da bo država brez ovir sledila vlogam in povrnila nadomestilo za izplačilo plač delavcem in ostalim upravičencem. Pri tem bo država tudi plačala vse dajatve iz naslova izplačanih plač delavcem od 13. marca 2020 do preklica ukrepa. Morebitne nepravilnosti bo naknadno ugotavljala in jih po potrebi odpravljala. S tem bo upravičencem državne pomoči zagotovljena pravočasna denarna pomoč.
6. Tožnica v tožbi povzame določbo 28. člena ZIUZEOP in navaja, da na podlagi te določbe ni pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, saj ni predhodno odločal o pravicah, ki jih določa ZIUZEOP za pravne in fizične osebe v Republiki Sloveniji. Izpodbijan sklep je izdan zmotno in preuranjeno, saj konkretna pravica za povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem za mesec marec 2020 tožnici pripada na podlagi ZIUZEOP. Pri izdaji izpodbijanega sklepa je bilo kršeno procesno in meritorno pravo. Izpodbijan sklep nima obrazloženo, na podlagi katere kršitve predpisov ZIUZEOP je bila pravica zavrnjena. Tožnica trdi, da pri izdaji sklepa ni bila upoštevana določba, da je delodajalec za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter je za njih upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače po prvem in drugem odstavku 26. člena tega zakona, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec in da prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija. Za zmotno odločitev je neposredno odgovorna podpisnica izpodbijanega sklepa, saj je s sklepom kršena določba 28. člena ZIUZEOP v zvezi z določbo drugega odstavka 54. člena istega zakona. Tožnica meni, da je pritožbeni organ odločal zgolj na podlagi črkobralstva zakona, brez navedbe materialnih dokazov, da tožnica na dan sestave odločbe (23. 9. 2020) ni imela plačanih vseh z zakonom določenih dajatev oziroma da tožnica v času vložitve vloge za povračilo izplačanih plač delavcem ni imela plačanih vseh z zakonom določenih dajatev.
7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.
8. Tožba je utemeljena.
9. V tem upravnem sporu se presoja odločitev o zavrnitvi tožničine vloge za uveljavljanje pravice do vračila izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju na delo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je glede tega navedeno le, da je bilo v postopku z vpogledom v podatke FURS ugotovljeno, da vlagatelj na dan vložitve vloge 8. 5. 2020 ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom in ima neplačane davčne obveznosti. Zgolj iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je izdan na podlagi sedmega odstavka 29. člena ZIUZEOP. Na dan izdaje izpodbijanega akta je ta odstavek določal samo: „Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v osmih dneh s sklepom.“ Pravna podlaga za vsebinsko odločitev v izpodbijanem aktu ni navedena, navedena je le še pravna podlaga za odločitev o stroških in o taksi. V obrazložitvi odločbe drugostopenjskega organa so sicer povzeti pogoji za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delu, ki so določeni v prvi alineji drugega odstavka 29. člena ZIUZEOP in so vezani na dan vložitve vloge, pri tem pa njihovo neizpolnjevanje drugostopenjski organ ugotavlja na datum 2. 7. 2020, čeprav tudi sam ugotavlja, da je tožnica vlogo vložila 8. 5. 2020. 10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in odločbe druge stopnje ne izhajajo konkretne navedbe, za katero obdobje tožnica ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom. Ni jasno, kdaj je imela neplačane davčne obveznosti ter katere so te neplačane obveznosti, ob tem pa sta v prvostopenjskem in drugostopenjskem aktu navedena tudi različna datuma, ko naj bi tožnica imela davčni dolg. Odločitev glede na relevantno pravno podlago ni obrazložena. Obrazložitev izpodbijanega sklepa torej nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno pravici stranke, mora vsebovati (prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Za pošten postopek je torej bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Stranka ima pravico seznaniti se z razlogi odločitve in preudarki, ki so upravni organ, ki je o zadevi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.1 Poleg tega je v osmem odstavku 29. člena ZIUZEOP določeno, da mora sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem. Ob tem pa tudi tožnica v tožbi očita neobrazloženost izpodbijanega akta in nasprotuje ugotovitvam o neizpolnjevanju pogoja, zaradi katerega je bila njena vloga zavrnjena. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
11. Ker je torej izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb upravnega postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek. V tem bo moral prvostopenjski organ ponovno odločiti o zadevni tožničini vlogi ter svojo odločitev z dejanskega in s pravnega vidika ustrezno obrazložiti.
12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnimi interesi (1. alineja drugega odstavka odstavka 59. člena ZUS-1).
1 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004