Jedro

Namen začasne odredbe ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave. Kot je pravilno obrazložilo sodišče, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke.

V največjo otrokovo korist je da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar zanjo pomeni stabilnost in varnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugodilo predlogu predlagatelja in izdalo začasno odredbo, s katero je mladoletno A. A. v šolskem letu 2022/23 začasno vpisalo v Osnovno šolo B. ter (II.) zavrnilo nasprotni predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe za začasen vpis mladoletne A. A. v Osnovno šolo C. Odločilo je, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka z začasno odredbo (III.).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov, s predlogom, da ga sodišče spremeni ter ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Opozarja, da je sodišče sledilo zgolj navedbam predlagatelja in mnenju CSD X, Enote Y, ki je bilo izdelano že v maju 2022 in je zato neaktualno, ni pa zaslišalo strokovne delavke in postavilo izvedenke klinične psihologije. Na zaslišanju je poudarila, da bi mladoletna A. A. želela oditi v C. Sodišče je zanemarilo, da se je v Slovenijo preselila iz ..., kjer je spoznala predlagatelja in se odločila za selitev v dobri veri, da bo z njim preživela celo življenje. Zato njene bivanjske razmere in podpora širše okolice ne morejo biti ekvivalentne predlagateljevim. Tudi večkratna selitev je bila povezana z ravnanjem predlagatelja, ki jo je skupaj z dvema otrokoma nagnal iz skupnega prebivališča. Napačno je stališče, da je v A. A. največjo korist vpis v šolo na B., kjer ima svojo socialno mrežo, saj je pred tem obiskovala vrtec na D. Neutemeljeni so razlogi sodišča, da A. A. še ne pozna okolja v C. in da tam še nima pristnih socialnih vezi z ljudmi, s katerimi naj bi živela. Prav tako se sodišče ne bi smelo opredeljevati do trajnosti njene partnerske zveze. Upoštevati bi moralo, da A. A. kljub skupnemu starševstvu večino časa preživi z mamo, ki je njen primarni objekt navezave in ji pomeni oporo in varnost, ter njeno navezanost na polsestro E. Odločitev sodišča bo povzročila odtujitev deklice od matere, zaradi česar ji bo nastala nepopravljiva škoda. Nasprotna udeleženka v primeru bivanja v C. namreč veljavno določenih stikov ne bo mogla izvajati.

3. Na pritožbo je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženca sta starša mladoletne A. A., za katero se je s prvim septembrom 2022 pričelo osnovnošolsko izobraževanje. Deklica je bila s pravnomočno sodbo1 zaupana v skupno vzgojo in varstvo obema staršema, ki pa se ne moreta sporazumeti o kraju njenega šolanja. Sodišče prve stopnje je v 8. do 13. točki sklepa obširno navedlo pravno podlago za izdajo začasne odredbe ter podrobno utemeljilo razloge za sodno intervencijo za zavarovanje otrokove koristi, čemur pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

6. Sodišče ni zagrešilo očitane procesne kršitve zaradi opustitve izvedbe dokazov z zaslišanjem strokovne delavke CSD in postavitvijo izvedenca klinično psihološke stroke. Kot je pravilno obrazložilo, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke. Namen začasne odredbe namreč ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave.

7. Okoliščine, ki so sodišče prve stopnje vodile pri odločitvi o izbiri kraja dekličinega šolanja, so bile vezane na ohranitev obstoječe socialne mreže2 in okolja, v katerem je preživela večino časa, upoštevajoč dejstvo, da nasprotna udeleženka selitev in menjavo službe šele načrtuje, z novim partnerjem še ni zaživela skupaj, zato so interakcije, ki se vzpostavijo pri vsakodnevnem skupnem življenju, nepredvidljive. Deklica v tujem okolju tudi še ni vzpostavila tesnejše navezanosti na novi socialni krog. Argumenti sodišča so prepričljivi, življenjski in imajo oporo v strokovnem mnenju CSD, zato jim pritožbeno sodišče sledi.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče pri odločanju kot neugodno okoliščino upoštevalo večkratne selitve nasprotne udeleženke, saj tem ni pripisalo posebne teže. Kot je navedlo, je bistveno, da otrok ohrani tesne stike z obema staršema, zato bo pri končni odločitvi pomembno, kako se bo A. A. počutila v materinem novem okolju, česar v tej fazi postopka še ni mogoče oceniti. Ker do selitve še ni prišlo, večje teže ni mogoče pripisati niti izjavi deklice, da bi živela v C., pri čemer sta oba starša izpovedala, da se dejanske oddaljenosti od B. hčerka niti ne zaveda. Prav zato je v največjo otrokovo korist, da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar za A. A. pomeni stabilnost in varnost. Pri tem sta oba starša dolžna še naprej skrbeti, da se ohranja tesen stik z nasprotno udeleženko in dekličino polsestro E., ki je po navedbah pritožnice pričela obiskovati srednjo šolo v C. 9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pri tem ni odgovarjalo na tiste pritožbene navedbe, ki za odločitev niso bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Sodba Okrožnega sodišča v ... IV P 20/2019 s 23. 8. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 185/2022 s 14. 2. 2022. 2 Deklica ima pri očetu stalno prebivališče, ki spada v šolski okoliš OŠ B., to šolo obiskujejo otroci iz soseščine in očetova pastorka, s katero skupaj živijo. V bližini živijo tudi predlagateljevi starši.