Jedro

Iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala odstranitev začete gradnje stanovanjskega objekta na delu parc.št. in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje ali spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, ali ju razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji se sklicuje na pritožbene navedbe. Sicer pa zatrjuje, da ne gre niti za gradnjo na solastnem zemljišču niti za nesoglasje med solastniki, ker prvi toženec ni solastnik. Solastnica hiše in parc.št. je le druga toženka. Slednja je skupaj s prvim tožencem na dvorišču v izmeri 388 m2 kljub prepovedi inšpekcijskih služb in vztrajnemu nasprotovanju tožnika gradila "črnogradnjo". Pojasnjuje še, da je pred istim sodiščem v nepravdnem postopku zahteval delitev hiše s parc.št. 150. Ta postopek pa nasprotna stranka uspešno zavlačuje že 10 let. Na naroku pa je celo izjavila, da ne namerava izplačati njegovega solastniškega dela.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP). Revizijskemu sodišču predlaga, da revizijo zavrne kot neutemeljeno.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP v obravnavanem primeru sodišči nista zagrešili.

Meje preizkusa z revizijo izpodbijane sodbe so začrtane v 386. čl. ZPP. Ker revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji, pri presoji ni moglo upoštevati pritožbenih razlogov, na katere se revident v reviziji le sklicuje. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da sta toženca skupaj gradila na zemljišču, katerega solastnik (do 2/5) je tudi toženec. Zato revizijske trditve, češ da prvi toženec ni solastnik in da je solastnica zemljišča le druga toženka, ne morejo biti relevantne. Temu je potrebno dodati, da iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP). Odločitvi sodišč sta tedaj tudi po presoji revizijskega sodišča pravilni.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (393.čl.ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. čl. in 1. odst. 155. čl. ZPP.