Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravno podlago za odločitev predstavlja prvi odstavek 159. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če se pravda končna s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške. Upoštevaje, da se v sodni poravnavi tožnik in toženka nista dogovorila za plačilo stroškov, tožnik do (višjih) stroškov ni upravičen.
I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je dolžna toženka tožniku plačati pravdne stroške v višini 1.536,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.
2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Prizadeva si za priznanje stroškov za sklenitev sodne poravnave na prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi 1. točke tarifne številke 16 Odvetniške tarife (OT). V tej točki je določeno, da se priznana nagrada zviša za 100 odstotkov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da mu prizna zvišano nagrado, oziroma podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Pravdni stranki sta na prvem naroku za glavno obravnavo dne 26. 2. 2025 sklenili sodno poravnavo. Točka 5 sodne poravnave glasi: "O stroških naj odloči sodišče."
5.Sodišče prve stopnje je o priglašenih stroških tožnika odločilo z izpodbijanim sklepom, pri čemer je izhajalo iz prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da je stranka, ki v pravdi ne uspe, dolžna nasprotni stranki povrniti stroške. Navedeno je materialno pravno zmotno (na pravilno uporabo materialnega prava pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti; drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
6.Pravilno pravno podlago za odločitev predstavlja prvi odstavek 159. člena ZPP, ki določa, da v primeru, če se pravda končna s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške. Upoštevaje, da se v sodni poravnavi tožnik in toženka nista dogovorila za plačilo stroškov, tožnik do (višjih) stroškov ni upravičen. Njegova pritožbena prizadevanja, da bi se mu priznali (višji) stroški za sklenitev sodne poravnave (1. alineja 1. točke tarifne številke 2 OT), so neutemeljena.
7.Sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa nepravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ne sme spremeniti odločitve v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), in ker tožnik ob pravilni uporabi materialnega prava do (višjih) stroškov ni upravičen, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in na podlagi 1. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
8.Odločitev, da tožnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP.