Jedro

Toženka se pritožuje iz razloga, ker sodišče naj ne bi pravilno uporabilo določbe 56. člena ZDLov-1. Zaradi slednjega bi namreč moralo tožbo zavreči, saj svoje vloge ni naslovil na Komisijo v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZDLov-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji temelj odškodninske obveznosti tožene stranke po višini (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da bo o višini tožbenega zahtevka in stroških postopka odločilo s končno sodbo.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženka) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč zmotno zaključilo, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) izpolnil vse naloge, ki mu jih v zvezi z uveljavljanjem škode nalaga Zakon o divjadi in lovstvu (v nadaljevanju ZDLov-1) in posledično ni uporabilo določbe petega odstavka 56. člena ZDLov-1 in tožbo zavrglo, ker niso izpolnjene vse procesne predpostavke za vložitev predmetne tožbe. Tožnik namreč pisne prijave ni vložil v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZDLov-1, saj pritožbe zoper odločitev o odškodnini, ki jo je ocenila toženka ni vložil na Komisijo za določanje višine škode o divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah za pomursko L. (v nadaljevanju Komisija), ki jo je s sklepom št. 341-72/2014/118 z dne 31. 3. 2018 imenoval Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in je v skladu z določili drugega odstavka 56. člena ZDLov-1 edina pristojna za odločanje o višini odškodnine za škodo po divjadi. Tožnik je dopis naslovil na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, p.p. 189, 1000 Ljubljana, in ne na Komisijo. Komisija o škodi sploh ni odločala in komisija ogleda škode na posevkih koruze v zvezi s tožnikovo prijavo škode z dne 25. 9. 2017, ni opravila. Tako tožnik ni opravila predhodnega postopka. Zgolj dejstvo, da je ravnala po navodilu dr. M.A. z dne 3. 10. 2017, pa ne more zadostiti pogoju predhodnega postopka po 56. členu ZDLov-1. Sodišče prve stopnje pa je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi listinami. Sodišče prve stopnje je namreč vsebini elektronskega sporočila z dne 3. 10. 2017 pripisalo drugačno vsebino kot jo ima v resnici, saj dr. M.A. odgovora oziroma sporočila ni poslal v svojstvu namestnika predsednika Komisija, ampak kot višji svetovalec III, dopis pa je kot generalni direktor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo podpisal J.J.. S tem pa procesne predpostavke za vložitev predmetne tožbe niso podane in je potrebno predmetno tožbo zavreči oziroma podrejeno razveljaviti in vrniti v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožbeni zahtevek tožeče stranke se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Gre za spor majhne vrednosti, zato je sodišče druge stopnje preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru dovoljenih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 458. člena ZPP), pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Toženka se pritožuje iz razloga, ker sodišče naj ne bi pravilno uporabilo določbe 56. člena ZDLov-11. Zaradi slednjega bi namreč moralo tožbo zavreči, saj svoje vloge ni naslovil na Komisijo v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZDLov-1. 6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožnik izpolnil vse procesne predpostavke za vložitev predmetne tožbe. Nesporno med pravdnima strankama namreč je, da je tožnik toženki dne 25. 9. 2017 posredoval prijavo škode po divjadi na posevkih koruze. Slednja je opravila ogled in zapisnik o ogledu škode ter ocenila višino škode, s katero se tožnik ni strinjal. Zmotno meni toženka, da tožnik ni vložil zahtevka na Komisijo. Res je, da iz listinske dokumentacije izhaja, da jo je naslovil na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, p.p. 189, Ljubljana, in ne na naslov Komisija s sedežem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Slednje pa še ne pomeni, da vloge ni obravnavala Komisija, saj si morajo upravni organi vloge med seboj posredovati (četrti odstavek 65. člena Zakona o upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Da je vloga tožnika bila obravnavana pa izhaja tudi iz tega, da je odgovor na dopis tožniku pripravil dr. M.A., višji svetovalec III, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, in tožnika pozval, da opravi cenitev škode. Ni pa naloga tožnika. da preverja ali je odgovor na vlogo pripravila pristojna oseba na ministrstvu ali ne.

7. Glede na obrazloženo je tožnik ravnal v skladu s 56. členom ZDLov-1 in zahtevek posredoval na Komisijo, s tem pa so procesne predpostavke za predmetno tožbo v celoti izpolnjene.

8. Nadalje očita pritožba sodišču prve stopnje kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj naj bi sodišče prve stopnje listino - elektronsko sporočilo dr. M.A., višjega svetovalca III, Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, narobe povzelo oziroma mu pripisalo drugačno vsebino kot jo ima v resnici. Za predmetni postopek je nerelevantno, v kakšnem svojstvu je dr. M.A. poslal sporočilo tožniku. Relevantno je, da se je tožnik z zahtevkom obrnil na Komisijo v skladu s 56. členom ZDLov-1 in z njene strani prejela odgovor, kako naj nadaljuje s postopkom. Notranja razmerja oziroma položaj posameznih zaposlenih na ministrstvu, pa ne more vplivati na pravice tožnika.

9. Ker niso podani pritožbeno upoštevni razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člena ZPP).

10. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi 154. členom ZPP).

1 56. člen ZDLov-1: Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. (2) Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let.(3) Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik oziroma predsednica (v nadaljnjem besedilu: predsednik) ali njegov namestnik oziroma njegova namestnica (v nadaljnjem besedilu: namestnik), ter dva člana oziroma dve članici (v nadaljnjem besedilu: član) ali njuna oziroma njuni namestnika oziroma namestnici. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: lovski inšpektor) brez pravice glasovanja.(4) Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine.(5)Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena.