Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker iz listinskih podatkov v spisu izhaja, da je inšpektor za delo s sklepom naložil delodajalcu, da odloči o ugovorih delavcev, ni pravilna ugotovitev sodišča, da tožniki niso ugovarjali zoper odločitev delodajalca, zaradi česar naj ne bi bili izpolnjeni pogoji za sodno varstvo. Zavrženje tožbe iz razloga, ker ni podana procesna predpostavka, ni zakonita.
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrglo tožbo, ker je zavzelo stališče, da ni izpolnjena procesna predpostavka v smislu določbe 2. odst. 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot predpis RS na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94), ker tožnik predhodno ni zahteval varstva pravic pri pristojnem organu v organizaciji, kjer je delal. Zoper prvostopenjsko sodbo se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99) in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje. V kolikor je prvostopenjsko sodišče zanesljivo ugotovilo, da tožnik ni poskrbel za predhodni postopek pri toženi stranki, bi moralo sodni postopek prekiniti in zahtevati od tožnika, da sproži ta postopek s predložitvijo tožbe pri toženi stranki, po izvedbi ustreznega postopka pri toženi stranki pa bi sodišče moralo nadaljevati pravdni postopek. Tožnik zatrjuje, da je prišlo očitno do nesporazuma med tožnikom in predsednikom senata, pooblaščenca tožnika tedaj ni bilo obravnavi, substituiral ga je drug odvetnik, ki pa z zadevo ni bil očitno v celoti seznanjen, kajti predloženi listini jasno dokazujeta, da je tožnik predhodni postopek za varstvo pravic pri toženi stranki sprožil. Tožnik je s pritožbo predložil sodišču tudi pisni ugovor z dne 23.9.1998, naslovljen na toženo stranko in odgovor pooblaščenca tožene stranke z dne 4.10.1998. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. V skladu s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) in 2. odst. 350. člena ZPP/99 je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odst. 339. člena citiranega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče je ob preizkusu prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in listinami, ki so v spisu. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo dne 9.6.1999 (list.št. 38) med drugim vpogledalo tudi prilogo C 1, ki je spis Inšpektorata za delo, Enote ..., ki je v dokaznem sklepu naveden pod 6. točko. Iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 25.9.1998 (2. str.), ki je v spisu, med drugim izhaja, da sta prizadeta delavca D. M. - tožnik in L. K. zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja vložila dne 24.9.1998 pri tožencu ugovor. Zato je inšpektor sprejel sklep (3. str. zapisnika), da mora delodajalec odločiti o njunem ugovoru, da je rok izvršitve 4.10.1998 (točka 3 odredbe na 3. str.) ter, da mora toženec do 5.10.1998 obvestiti inšpektorat o odpravi pomanjkljivosti. Šlo je za izredni nadzorni pregled, ki ga je opravila inšpektorica G. U., pri pregledu pa je bil za toženo stranko navzoč njen pooblaščenec odvetnik R., ki se je zavezal naknadno predložiti pooblastilo. Dne 6.10.1998 je inšpektor izdal odločbo, s katero je v točki I, 1 toženi stranki ponovno naložil, da mora odločiti o ugovoru tožnika in drugega delavca L. K., rok izvršitve je bil 23.10.1998. V spisu inšpektorata je dopis pooblaščenca tožene stranke z dne 5.10.1998, ki ga je inšpektorat prejel 7.10.1998, v katerem tožena stranka sporoča, da je izvršila odredbe iz zapisnika. Zoper odločbo inšpektorata je tožena stranka vložila pritožbo, ker je menila, da je inšpektorat preuranjeno izdal odločbo, torej pred potekom roka iz zapisnika z dne 25.9.1998, njena pritožba pa je bila zavrnjena z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 19.1.1999, ker je tožena stranka o izpolnitvi svojih obveznosti obvestila inšpektorat šele po izteku roka. Iz spisa inšpektorata torej nedvomno izhaja, da je tožnik vložil ugovor zoper odločitev tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja (zgolj zaključek delovne knjižice), zato to, ne glede na izjave tožnika na naroku za glavno obravnavo dne 29.10.1999 (list.št. 56), da pri toženi stranki ni zahteval predhodnega varstva pravic v skladu s 83. členom ZTPDR, pomeni, da so izpolnjeni pogoji za sodno varstvo in sodišče ni smelo tožbe zavreči. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk lahko zavrže tožbo le s sklepom (1. odst. 274. člena ZPP) in ne s sodbo. V skladu s 1. odst. 354. člena ZPP je pritožbeno sodišče zato razveljavilo prvostopenjsko sodbo, ker je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bi opravilo novo glavno obravnavo ter nato odločilo o tožbenem zahtevku.