Jedro

Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.

Izrek

Pritožba obdolženega V. O. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi V. O. je dolžan plačati 50.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 54. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 2 meseca zapora in preizkusno dobo enega leta. Oškodovani S. Z. je bil s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 2,000.000,00 SIT napoten na pravdo. Obdolženec pa je bil oproščen plačila stroškov kazenskega postopka. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj v ugotovljenem dejanskem stanju ni prav nič oporečnega. Sodišče prve stopnje je zavzelo v razlogih izpodbijane sodbe pravilno stališče do takoimenovanega putativnega silobrana, tudi s pravilno oceno izpovedb zaslišanih prič. Zato s pritožbeno ponovljenim zagovorom glede vzroka za obdolženčeva udarca po oškodovančevem obrazu ni mogoče izpodbiti pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da obdolženec ni ravnal niti v dovoljenem niti v prekoračenem silobranu. V pritožbi zatrjevani trije primeri oškodovančeve nasilnosti vključno z obravnavanim nikakor ne pomenijo celote, ker je bil v prvem oškodovan D. Z.. Ni dvoma, da takoimenovani varbalni napad ne opravičuje prizadetega k fizičnem protinapadu. Prav tako tudi zmotno pričakovanje, da bo tak napadalec posegel po orožju, ne more opravičiti fizičnega napada nanj s sklicevanjem, da je pač pričakoval uporabo pištole. Sicer pa se v pritožbi ne zatrjuje več,da naj bi oškodovanec prvi udaril obdolženca po nosu, kar prav tako napotuje na zaključek, da obdolženec ni mogel biti v silobranu. Verodostojnost oškodovančeve izpovedbe pa je tako potrjena zlasti z mnenjem izvedenca sodnomedicinske stroke. Kot že rečeno, pa dogodek z dne 10. 11. 1997 nima z obravnavanim kaznivim dejanje neposredne vzročne zveze in je zgolj posledica obravnavanja tega kaznivega dejanja na sodišču prve stopnje. Sodišče druge stopnje je ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Meni, da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam in je zato ni mogoče spremeniti v obtoženčevo korist. V pritožbi je bil obrazložen samo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po obrazloženem ni izkazan. Glede ostalih kršitev se je sodišče druge stopnje omejilo na obseg uradnega preizkusa, vendar jih ni zasledilo. Glede na obrazloženo tako pritožbi ni bilo priznati uspeha. Izrek o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspeha s pritožbo. Drugače kot sodišče prve stopnje meni sodišče druge stopnje, da je obdolženec sposoben plačati 50.000,00 SIT povprečnine. Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve in trajanjem pritožbenega postopka.