Jedro

Posebna pritožba, ki jo je mogoče vložiti na podlagi šestega odstavka 32. člena ZUS-1, se nanaša le na primere, ko je sodišče vsebinsko odločilo o predlagani začasni odredbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče na podlagi 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrglo pritožbo, ki sta jo tožnika vložila zoper sklep istega sodišča IV U 39/2026-3 z dne 27. 2. 2026, s katerim je sodišče zavrglo njun predlog za izdajo začasne odredbe, ker sta začasno odredbo predlagala glede akta, ki ni predmet tožbe v tem upravnem sporu.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je Upravno sodišče navedlo stališče sodne prakse, da določba šestega odstavka 32. člena ZUS-1 omogoča pritožbo le zoper sklep, v katerem je sodišče vsebinsko odločilo o predlagani začasni odredbi. Poleg tega se je sklicevalo tudi na prvi odstavek 82. člena ZUS-1, po katerem se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. Ker je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo, ZUS-1 pa v takem primeru ne predvideva posebne pritožbe, je pritožbo na podlagi 32. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.

3.Tožnika (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj "izpodbijani sklep in sklep IV U 39/2026-3 z dne 27. 2. 2026 spremeni tako, da odloži izvršbo sklepa toženke", podredno, naj oba sklepa Upravnega sodišča "odpravi in vrne celotno zadevo Upravnemu sodišču v novo odločanje". Navajata več splošnih stališč o odlogu upravne izvršbe po 293. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in menita, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za tak odlog. Poleg tega le povzemata in se sklicujeta na navedbe, ki sta jih v tem upravnem sporu navedla v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe.

4.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Na podlagi šestega odstavka 32. člena ZUS-1 lahko zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu za izdajo začasne odredbe, stranke v treh dneh vložijo pritožbo, ki ne zadrži izvršitve izdane začasne odredbe (šesti odstavek 32. člena ZUS-1). V sodni praksi je izoblikovano stališče, da se posebna pritožba, ki jo je mogoče vložiti v tem kratkem roku, nanaša le na primere, ko je sodišče vsebinsko odločilo o predlagani začasni odredbi. Tako stališče je utemeljeno na zakonski določbi, po kateri izdana začasna odredba pomeni oviro za izvršitev izpodbijanega upravnega akta, kar je izjema od splošne ureditve, in na zakonski zahtevi po hitrem odločanju pritožbenega sodišča.

7.Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožnika presoji, na kateri temelji izpodbijani sklep, vsebinsko ne oporekata. V pritožbi ne navajata nobenega razloga, ki bi omajalo jasno, prepričljivo in ustrezno obrazloženo stališče Upravnega sodišča. Takega razloga očitno ne morejo pomeniti splošna stališča o odlogu upravne izvršbe, na katero se izpodbijani sklep sploh ne nanaša. Poleg tega pritožnika v pritožbi zgolj ponavljata trditve iz tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe, ki so prav tako brez vsebinske povezave z razlogi, s katerimi je Upravno sodišče utemeljilo izpodbijani sklep. Pritožba tako ne ponuja nobene utemeljitve, ki bi pomenila več kot povsem posplošeno nestrinjanje pritožnikov z odločitvijo Upravnega sodišča oziroma ki bi Vrhovnemu sodišču omogočila vsebinsko presojo te določitve.

8.Ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Pritožnika v bistvenem nasprotujeta ugotovitvam o nedovoljeni oziroma črni gradnji njunega objekta, ki je bil predmet inšpekcijskega postopka, s tem, ko opisujeta stanje objekta v različnih časovnih obdobjih, navajata višino škode, ki bi jima nastala z rušenjem objekta, trdita, da z odlogom izvršbe ne bo prizadeta javna korist in korist drugih strank, in menita, da bi bil potreben angažma izvedenca gradbene stroke, ki bi podal strokovno mnenje glede varnosti rušitve dela objekta.

2Glej stališče VSRS v zadevah I Up 166/2019 z dne 9. 10. 2019 in I Up 187/2019 z dne 23. 10. 2019. Na omenjeni odločitvi se sklicuje tudi Upravno sodišče v izpodbijanem sklepu.

3Prvi odstavek 32. člena ZUS-1.