Jedro

Pri izvršbi po uradni dolžnosti je za izvršbo na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih okrajnih sodišč, pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ležijo dolžnikove nepremičnine in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani se je 14. 3. 2011 začel postopek za izvršbo po uradni dolžnosti zaradi neporavnanih obveznosti dolžnika v kazenski zadevi III K 83/06, ki je tekla pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom In 1185/2011-11 z dne 25. 10. 2011 sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za izvršbo in se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Žalcu.

2. Okrajno sodišče v Žalcu pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo negativni kompetenčni spor. Opozarja, da se v obravnavani zadevi vodi izvršilni postopek po uradni dolžnosti, zato Okrožno sodišče v Ljubljani ni upnik v procesnem smislu. Okrajnemu sodišču v Ljubljani je to poslalo zgolj obvestilo o neporavnani denarni kazni, ki naj se izterja po uradni dolžnosti, s čimer se je začel postopek izvršbe po uradni dolžnosti. Iz poizvedb, ki jih je opravilo Okrajno sodišče v Ljubljani, izhaja, da je dolžnik lastnik osebnega vozila in nepremičnin, ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Žalcu. Okrajno sodišče v Ljubljani je poizvedbe v spisu zložilo po vrstnem redu tako, da je na prvo mesto uvrstilo poizvedbo o nepremičnini, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Žalcu, s čimer je utemeljilo svojo krajevno nepristojnost. Okrajno sodišče v Žalcu se s tem ne strinja. Iz drugega odstavka 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izhaja, da se pristojnost določi glede na območje nepremičnine, ki je prva navedena v predlogu za izvršbo. Pri izvršbi po uradni dolžnosti ni upnika v procesnem smislu niti predloga za izvršbo, ki bi vseboval predlog glede izvršilnih sredstev. Krajevna pristojnost se mora zato ravnati po prebivališču dolžnika, ki je na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. Dolžnik ima na tem območju osebno vozilo, na katerega bi bilo glede na višino terjatve smiselno najprej dovoliti izvršbo. Glede izvršbe na nepremičnine na območju Okrajnega sodišča v Žalcu pa bi se moralo Okrajno sodišče v Ljubljani po dovolitvi izvršbe izreči za nepristojno in v tem delu zadevo odstopiti Okrajnemu sodišču v Žalcu (drugi odstavek 166. člena ZIZ).

3. V tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

4. V obravnavani zadevi se vodi izvršilni postopek po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena ZIZ), zato Okrožno sodišče v Ljubljani ni upnik v procesnem smislu. Okrajnemu sodišču v Ljubljani je le poslalo obvestilo o neporavnani denarni kazni v kazenskem postopku, s čimer se je začel postopek izvršbe po uradni dolžnosti. Iz poizvedb, ki jih je opravilo Okrajno sodišče v Ljubljani, izhaja med drugim, da je dolžnik lastnik nepremičnin, ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Žalcu, in nepremičnine, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani.

5. Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ZIZ glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače (prvi odstavek 166. člena ZIZ). Če upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe (drugi odstavek 35. člena ZIZ). Če je v primeru iz prejšnjega odstavka med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (tretji odstavek 35. člena ZIZ). ZIZ nima posebnih določb o krajevni pristojnosti pri izvršbi po uradni dolžnosti, zato je moralo Vrhovno sodišče v tem kompetenčnem sporu odgovoriti na vprašanje, ali se določbe o krajevni pristojnosti pri izvršbi na predlog upnika uporabljajo tudi pri izvršbi po uradni dolžnosti in v kakšnem obsegu. Krajevna pristojnost po ZIZ je vezana na izvršilna sredstva in je izključna. Določba tretjega odstavka 35. člena zaradi ekonomičnosti postopka določa izključno krajevno pristojnost sodišča, ki je ob kumulaciji izvršilnih sredstev pristojno za izvršbo na nepremičnine. Ker zahtevnost tega izvršilnega sredstva narekuje, da tedaj, ko je izvršilnih sredstev več, „prevlada“ pristojnost tega sodišča in ne katerega drugega, to pravilo v celoti velja tudi pri izvršbi po uradni dolžnosti.

6. Nasprotno pa pri izvršbi po uradni dolžnosti ni mogoče uporabiti pravila iz drugega odstavka 35. člena ZIZ, ki določa, da je v primeru, ko je upnik predlagal več predmetov izvršbe, krajevno pristojno za odločanje o predlogu sodišče po prvo navedenem predmetu izvršbe. Kadar se izvršilni postopek vodi po uradni dolžnosti, je to enostranski postopek, v katerem ni uveljavljeno načelo dispozitivnosti kot pri izvršbi na predlog upnika. To pomeni, da obvestilu in poizvedbam o dolžnikovem premoženju ni mogoče pripisovati kvalitete upnikovega predloga, na katerem označi vrstni red izvršilnih sredstev ali predmetov, na katera naj se seže v izvršbi.

7. Nastali položaj, v katerem bi bilo za izvršbo na nepremičnine zaradi odsotnosti navezne okoliščine iz drugega odstavka 35. člena ZIZ krajevno pristojnih več okrajnih sodišč, je treba po oceni Vrhovnega sodišča rešiti z upoštevanjem načela ekonomičnosti in pospešitve postopka (11. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče mora zagotavljati pravno varstvo v izvršilnem postopku brez nepotrebnega zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zato je pri izvršbi po uradni dolžnosti, če je med izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, ki ležijo na območju različnih okrajnih sodišč, pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ležijo dolžnikove nepremičnine in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika. Ker je Okrožno sodišče v Ljubljani obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika v kazenskem postopku III K 83/06 poslalo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, na območju katerega leži ena od nepremičnin, na katere naj se seže v izvršbi, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu s 25. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.