Jedro

Revizijo je vložila oseba, ki je bila med revizijskim postopkom zaradi zaključka stečajnega postopka izbrisana iz sodnega registra. Zaradi revidentkine izgube sposobnosti biti stranka je revizija postala nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku, ki se je 8. 2. 2003 poškodoval na delu pri njem, plačati 2.450.000 SIT (10.223,67 EUR) odškodnine s pripadki, presežni tožbeni zahtevek pa zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo, tožniku prisojeno odškodnino znižalo na 1.150.000 SIT (4.798,86 EUR) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in drugače odločalo o pravdnih stroških, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo še izpodbijani del prvostopenjske sodbe.

3. Proti tej sodbi je pravočasno revizijo vložil S. d.o.o. kot pravdni naslednik toženca. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje, podrejeno pa tako spremembo sodbe pritožbenega sodišča, da se odškodnina za telesne bolečine zmanjša za ½, odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pa v celoti zavrne.

4. Sodišče je revizijo dostavilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročilo tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.

6. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila revidentka 4. 7. 2007 po zaključku stečajnega postopka na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju St 13/2007 z 21.6.2007 izbrisana iz sodnega registra. Z dnem izbrisa je prenehala obstajati in je s tem izgubila sposobnost biti stranka (67. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

7. Sposobnost biti stranka, torej nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju, je ena od temeljnih procesnih predpostavk. Podana mora biti v vseh fazah postopka, na njen obstoj mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Ta zahteva vključuje tudi celoten revizijski postopek od vložitve revizije do odločitve revizijskega sodišča. 8. Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da taka stranka nima pravnega naslednika, zato uporaba določb o prekinitvi postopka ne pride v poštev, saj se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati.

9. V obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ni mogoče odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Tako je nastala situacija, ko je revizijo vložila oseba, ki sedaj te pravice nima več. Zato je revizija postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP – enako stališče je revizijsko sodišče zavzelo tudi v zadevah II Ips 551/2005, III Ips 34/2007 in drugih).

10. Revizijsko sodišče je na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški.