Jedro

Nagrada stečajnemu upravitelju ni prejemek, ki bi bil izvzet od plačila davka na podlagi 19. člena ZDoh. Je prejemek za izplačano delo in se všteva v osnovo za dohodnino na podlagi 2. alinee 6. člena ZDoh. Da je prejemek za delo, izhaja iz vsebinske opredelitve v zakonu, ki ureja stečaj. Že Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sprejet 1989, je nagrado vezal na obseg poslov, ki sodijo v delokrog stečajnega upravitelja (64. člen), poznejša ureditev (zakon, sprejet 1993) pa v 83. členu izrecno določa, da gre stečajnemu upravitelju nagrada za opravljeno delo v stečajnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 26.11.2001, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada K., Izpostave R. z dne 11.7.2001, o odmeri dohodnine za leto 2000 v višini 6.745.170,00 SIT.

Sodišče prve stopnje pritrjuje davčnima organoma, ki sta v dohodninsko osnovo vštela tudi znesek 2.700.000,00 SIT, ki ga je tožnik prejel kot nagrado stečajnemu upravitelju, za odbitno postavko pa nista priznala stroškov šolanja za tožnikovo hčerko v znesku 490.000,00 SIT. Po 3. alinei 15. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96, ZDoh) so z dohodnino obdavčeni prejemki iz pogodbe o delu, delovršne pogodbe ali od opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. Nagrada stečajnemu upravitelju je prejemek za opravljeno delo in ni izvzeta kot dohodninski vir na podlagi 14. točke 19. člena ZDoh. To izhaja iz vsebinske opredelitve izplačane nagrade in sklicevanje tožene stranke na Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, v nadaljevanju ZPPSL/93) za presojo ni pomembno. Pravilna je odločitev, da stroškov za šolanje oziroma vpisnino za izredni študij tožnikove hčerke ni mogoče upoštevati, ker ne spadajo med obvezne niti prostovoljne prispevke.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi oziroma spremeni, ugodi tožbi in odpravi odločbo tožene stranke. Navaja, da se določbe ZPPSL/93 niso uporabljale za stečaje, ki so bili uvedeni leta 1990. Ker je bila sporna nagrada izplačana za stečaj, začet pred letom 1990, ni prav, da se upravna organa sklicujeta na ZPPSL/93. Določbo 14. točke 19. člena ZDoh je razumeti, da zajema vse nagrade, uvedene z zakonom, torej tudi tiste, ki jih dobiva stečajni upravitelj. Šolnina za pristop na izredni študij je dejansko dodaten prispevek za izobraževanje, s to razliko, da ga ne obračuna in vplača delodajalec pri izplačilu vsakokratne akontacije plače. Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Tožnik napačno meni, da se od nagrade, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, ne plačuje davek od osebnih prejemkov glede na določbo 14. točke 19. člena ZDoh, ki izvzema od davka "nagrade, uvedene na podlagi zakona". Navedena določba ZDoh namreč velja za nagrade oziroma častna priznanja, ki jih za dosežke na posameznih področjih uvajajo različni zakoni, prejemki, ki se izplačajo za opravljeno delo, pa se po določbi 2. alinee 6. člena ZDoh vštevajo v osnovo za dohodnino. Tudi po presoji pritožbenega sodišča, se upravna organa pravilno sklicujeta na vsebinsko presojo narave izplačane nagrade in pravilno navajata, da gre za plačilo za delo v stečajnem postopku. Oba zakona, iz leta 1989 in 1993, namreč smiselno enako določata, da je nagrada povezana z delom v stečajnem postopku: zakon iz leta 1989 v 64. členu določa, da se pri določitvi nagrade upošteva obseg poslov, zakon iz leta 1993 pa v 1. odstavku 83. člena, da gre za nagrado za opravljeno delo. Da je bila nagrada izplačana za stečaj, ki je bil uveden pred uveljavitvijo ZPPLS/93, ni pomembno za presojo v obravnavanem primeru, ko gre za odmero dohodnine za leto 2000 in so dohodninski vir za davek od osebnih prejemkov prejemki za delo, prejeti v letu 2000. Tudi ni mogoče pritrditi tožniku, ki zatrjuje, da je šolnina za izredni študij za vzdrževanega otroka obvezen prispevek za socialno varnost oziroma poseben prispevek, uveden z zakonom, ki po določbah ZDoh zmanjšuje osnovo za dohodnino (1. alinea 6. člena). Vsota, dana za določen namen, ima naravo prispevka le, če tako določa zakon. Da bi imela šolnina naravo prispevka, zakon ne določa. Glede na dejansko stanje, kateremu tožnik niti ne ugovarja, je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča tožniku dohodnina pravilno odmerjena na podlagi podatkov iz davčne napovedi in kontrolnih podatkov, ki so jih davčnemu organu posredovali izplačevalci.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.