Jedro

Primerjava višine mesečnega dohodka z višino sodne takse za tožbo pokaže, da slednja predstavlja več kot trikratnik njunega mesečnega dohodka, ter ob upoštevanju, da so nepremičnine del zaščitene kmetije, zato njihova delna prodaja ni mogoča, na eni strani, ter na drugi strani visoko vrednost osebnega avtomobila in visok presežek površine stanovanja nad površino primernega stanovanja, upravičuje zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata, kar narekuje delno oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „1. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za tožbo se delno ugodi in se tožečo stranko delno oprosti plačila sodne takse za tožbo do zneska 600,00 EUR.

2. Za neoproščeni del sodne takse se toženi stranki dovoli obročno plačilo sodne takse v 12-tih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, vsak naslednji mesečni obrok pa tistega dne v naslednjem mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem zapadlosti prvega mesečnega obroka.

3. V ostalem se predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrne.“

II. V preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ter hkrati dovolilo obročno plačilo sodne takse v sedmih enakih zaporednih mesečnih obrokih po 550,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnico v celoti oprosti plačila sodne takse za postopek zaradi plačila 245.224,00 EUR. Meni, da je sodišče napačno uporabilo zakonske določbe o oprostitvi plačila sodne takse, saj ni upoštevalo ratio legis Zakona o sodnih taksah glede oprostitve plačila sodne takse. Meni, da je po ustavni odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-191/14 -16 z dne 22. 2. 2015 merilo za pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve in znaša 577,62 EUR. Drugih meril ustavno sodišče ni opredelilo, kar pomeni, da je merilo dejanski dohodek na družinskega člana vlagatelja predloga za oprostitev sodnih taks in ne druge okoliščine. Nelikvidno premoženje, ki vlagatelju predloga ne daje rednih prelivov, ne more vplivati na njegovo plačilno sposobnost pri plačilu sodne takse. Če bi tožnica plačala takso v sedmih mesečnih obrokih po 555,00 EUR mesečno, bi jima z možem pri dohodku 620,40 EUR na osebo ostalo vsega 342,90 EUR mesečno za preživljanje, torej bistveno pod minimalnim standardom, ki ga je opredelilo ustavno sodišče. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da tožnica prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v višini 255,33 EUR na mesec ter osebni dohodek v povprečni višini 298,64 EUR mesečno, med tem ko njen mož prejema nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v višini 248,28 EUR na mesec, ter osebni dohodek v povprečni višini 438,55 EUR mesečno. Tožnica je lastnica stanovanjskega objekta v ocenjeni vrednosti 98.831,00 EUR, vrednost preostalega dela parcelne številke 300/1 k. o. X, izključujoč zgoraj navedeni stanovanjski objekt pa znaša 167.589,04 EUR. Je lastnica osebnega vozila Toyota ..., letnik 2011, ki po neprerekani oceni sodišča znaša najmanj 13.000,00 EUR.

5. Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 1. 2016 dalje znaša 288,81 EUR, dvakratnik tega zneska je torej 577,62 EUR. Glede na to, da povprečni mesečni dohodek na člana družine presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka ter glede na s strani prvega sodišča ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice, tožnica do oprostitve plačila sodnih taks v celoti ni upravičena. Vendar pa primerjava višine njunega mesečnega dohodka z višino sodne takse za tožbo pokaže, da je slednja več kot trikratnik njunega mesečnega dohodka, ter ob upoštevanju, da so nepremičnine del zaščitene kmetije, zato njihova delna prodaja ni mogoča, na eni strani, ter na drugi strani visoko vrednost osebnega avtomobila in visok presežek površine stanovanja nad površino primernega stanovanja, upravičuje zaključek, da bi bila s plačilom sodne takse za tožbo v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživljata, kar v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 narekuje njeno delno oprostitev plačila sodne takse do zneska 600,00 EUR. Z namenom, da bo tožnica zmogla neoproščeni del sodne takse v višini 600,00 EUR, je sodišče druge stopnje dovolilo njegovo obročno plačilo v 12-tih zaporednih mesečnih obrokih po 50,00 EUR.

6. Glede na navedeno je zato pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sodno takso znižalo na znesek 600,00 EUR, za plačilo preostanka v višini pa odobrilo plačilo v 12-tih zaporednih mesečnih obrokih. V ostalem delu (kjer zahteva oprostitev sodne takse v celoti), je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pritožnica nosi svoje stroške pritožbenega postopka, saj ne gre za potrebne stroške za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

8. O pritožbi je skladno s prvim odstavkom 366.a člena odločila sodnica posameznica.