Jedro

V navedenem poglavju namreč predlagatelj pod sumom storitve kaznivih dejanj sodniku oziroma sodišču smiselno očita (čeravno tega izraza kot opozarja v pritožbi izrecno ne uporabi) nestrokovnost in nesposobnost ter tudi kriminalnost (koruptivnost) postopanja v obravnavani nepravdni zadevi. S tem pa o sodišču podaja negativno vrednostno oceno, s katero skuša jemati ugled sodnika in sodstva in s takšnim postopanjem presega pravico do izjave v sodnem postopku po že navedeni določbi 22. člena Ustave RS.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje predlagatelja na podlagi določbe prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 600,00 EUR, ker je v vlogi žalil sodišče. 2. Prvostopni sklep z obširno pritožbo izpodbija predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov, na podlagi katerih bi se lahko razbralo, da je predlagatelj imel žaljiv, omaluvažujoč ali celo zaničljiv odnos do sodnika oziroma sodstva. V vlogi, na podlagi katere prvostopno sodišče zaključuje, da je žalil sodišče, ni uporabil izrazov nestrokovnost in koruptivnost, kot v sklepu navaja prvostopno sodišče. V navedeni vlogi sodniku tudi ni očital, da je storil kazniva dejanja, temveč je le izrazil sum o storitvi kaznivih dejanj. O sodišču ni podal negativne vrednostne ocene. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče tudi kršilo predlagateljevo pravico do izjavljanja pred sodiščem, kot mu jo zagotavlja določba 22. člena Ustave RS. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 109. člena ZPP lahko sodišče kaznuje po določbah tretjega do sedmega odstavka 11. člena tega zakona tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku. Namen te določbe je prepoved žaljivih vlog v sodnih postopkih in zavarovanje ugleda ter avtoritete sodstva in s tem povezanega zaupanja v sodstvo. S tako določbo pa se ne prepoveduje strankine pravice, da se pred sodiščem izjavi glede tistega, zaradi česar ji je pravica do izjavljanja zagotovljena kot človekova pravica in to kot del pravice do enakega varstva pravic v postopku po določbi 22. člena Ustave RS. Na navedene vidike mora v konkretni zadevi pri uporabi določbe prvega odstavka 109. člena ZPP paziti sodišče pri odločitvi v vsaki posamezni zadevi posebej. Sodišče mora tako pretehtati, ali gre pri ostrih in kritičnih izjavah za dopustno izvrševanje pravice do izjavljanja v postopku po 22. členu Ustave RS, ki je nujno za učinkovitost pravice do sodnega varstva, ali pa gre izjava preko teh meja in predstavlja žalitev sodišča. 5. V predmetni zadevi se je predlagatelj vrednostno izjavil o postopanju in delovanju sodišča v predlogu za nadaljevanje postopka zaradi vzpostavitve etažne lastnine na stavbi, v kateri predlagatelj očitno živi. Nadaljevanje nepravdnega postopka je predlagal v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena (1) Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). V predlogu za nadaljevanje postopka pa predlagatelj ni podal le kratke izjave, da predlaga nadaljevanje postopka po določbi prvega odstavka 24. člena ZNP, temveč je zraven tega prvostopnemu sodišču v obširni vlogi očital še bistvene kršitve, zmotno ugotovitev oziroma neupoštevanje dejanskega stanja, kršitev pravil nepravdnega postopka, kršitev temeljne človekove pravice udeležencev v nepravdnem postopku ter zraven še navedel, da kršitve sodnika v nepravdnem postopku kažejo na sum storitve več kaznivih dejanj po predpisih Kazenskega zakonika. S takim postopanjem je tožnik v vlogi znatno presegel potrebe predloga za nadaljevanje nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi.

6. V kolikor so navedbe predlagatelja v navedenem predlogu za nadaljevanje postopka pod poglavjem bistvene kršitve sodišča, zmotna ugotovitev dejanskega stanja, kršitev pravil nepravdnega postopka ter opozarjanje na kršitev temeljne človekove pravice, zapisane še v sprejemljivem tonu, tak zaključek ne more veljati za poglavje, v katerem predlagatelj navaja, da kršitve sodnika v nepravdnem postopku kažejo na sum storitve več kaznivih dejanj. V navedenem poglavju namreč predlagatelj pod sumom storitve kaznivih dejanj sodniku oziroma sodišču smiselno očita (čeravno tega izraza kot opozarja v pritožbi izrecno ne uporabi) nestrokovnost in nesposobnost ter tudi kriminalnost (koruptivnost) postopanja v obravnavani nepravdni zadevi. S tem pa o sodišču podaja negativno vrednostno oceno, s katero skuša jemati ugled sodnika in sodstva in s takšnim postopanjem presega pravico do izjave v sodnem postopku po že navedeni določbi 22. člena Ustave RS. Tako je predlagatelj v danem primeru izpolnil zakonski znak žalitve sodišča, kot ga določa prvi odstavek 109. člena ZPP. Po sodišču izrečena denarna kazen predlagatelju je utemeljena. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

7. Pri tem je prvostopno sodišče v razlogih izpodbijanega sklepa tudi povsem zadostno dejansko in pravno obrazložilo žalitev sodišča in tako prvostopnemu sodišču tudi ni očitati bistvene kršitve določb postopka po 37. členu ZNP v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je razumljiv in sklepčen.

8. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 34. člena ZNP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP.

9. Predlagatelj s pritožbo ni uspel in zato krije sam svoje pritožbene stroške.

Op. št. (1): Vsak udeleženec lahko v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka.