Jedro

V obravnavanem primeru je tožena stranka izvedbo naroka izrecno zahtevala, zahtevo pa utemeljila s predlogom po zaslišanju prič. Izdaja sodne odločbe brez naroka že iz tega razloga ni bila upravičena.

Za sklepanje prodajnih pogodb za premičnine posebna oblika ni predpisana. Ustna sklenitev (po telefonu) je tako običajen in dopusten način sklenitve. Obstoja takšne pogodbe pa praviloma ni mogoče dokazati zgolj z listinskimi dokazi, saj le-ti navadno niti ne obstajajo. Tudi v obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadostujejo za odločitev o spornem dejanskem stanju (torej o vprašanju, ali je pogodba bila sklenjena).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v 1. in 3. točki razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 184053/2010 z dne 15. 12. 2010 in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca v višini 50,00 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in kršitve določb pravdnega postopka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov. Podrejeno predlaga, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo pravočasno odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena v zvezi s prvim odstavkom 495. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato odločala sodnica posameznica (5. odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožba prvostopenjskemu sodišču očita kršitev določb ZPP, ker je izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi le-to moralo opraviti (kršitev 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP). Skladno z 2. odstavkom 454. člena ZPP sodišče izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena od strank pa izvedbe naroka ni zahtevala. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo takšno zahtevo (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722). Zgolj iz razloga, ker so bile v obravnavanem primeru predlagane priče, torej sodišču naroka ni bilo potrebno izvesti. Kljub temu pritožbeno sodišče ocenjuje, da pogoji za odločitev brez naroka niso bili izpolnjeni.

7. V obravnavanem primeru je tožena stranka v zadnjem odstavku pripravljalne vloge, ki jo je sodišče prejelo dne 26. 7. 2011 (v spisu na l. št. 34), izvedbo naroka izrecno zahtevala, zahtevo pa utemeljila s predlogom po zaslišanju prič (M. in J. V.). Izdaja sodne odločbe brez naroka že iz tega razloga ni bila upravičena.

8. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni bil izpolnjen niti pogoj, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji navedla, da je bila prodajna pogodba med pravdnima strankama sklenjena ustno, po telefonu, in da je bila tudi realizirana. Obligacijski zakonik v 1. odstavku 51. člena določa, da se za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon določa drugače. Za sklepanje prodajnih pogodb za premičnine posebna oblika ni predpisana. Ustna sklenitev (po telefonu) je tako običajen in dopusten način sklenitve. Obstoja takšne pogodbe pa praviloma ni mogoče dokazati zgolj z listinskimi dokazi, saj le-ti navadno niti ne obstajajo. Tudi v obravnavanem primeru predloženi pisni dokazi ne zadostujejo za odločitev o spornem dejanskem stanju (torej o vprašanju ali je pogodba bila sklenjena). Tožeča stranka je v dokazne namene, poleg predloženih listin, predlagala tudi zaslišanje U. K.. Navedla je, da bo omenjena priča opisala potek naročila in instalacije poslanega programa, isto pričo pa je predlagala tudi za dokazovanje trditev, da je tožeča stranka izdala račun za naročeno in opravljeno storitev ter, da je bila pogodba sklenjena po telefonu (njegovo zaslišanje je namreč predlagano tudi pod opisanimi trditvami). Iz toženčevih navedb (natančneje iz dokaznega predloga) nadalje izhaja, da je U. K. komercialist pri toženi stranki. Opisan dokazni predlog je dovolj substanciran.

9. Zaradi neobstoja pogojev za izdajo sodbe brez naroka, je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, posledica česar je zmotna uporaba materialnega prava. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Slednje bo pred odločitvijo o utemeljenosti tožbenega zahtevka moralo opraviti glavno obravnavo in izvesti predlagane dokaze (zaslišanje prič).

10. Ker je pritožba utemeljena že iz navedenega razloga, se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni podrobneje opredeljevalo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank je višje sodišče, upoštevaje določbo 3. odstavka 165. člena v povezavi s 442. členom ZPP, pridržalo za končno odločbo.