Jedro

Ker priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno, v obravnavanem primeru izjave volje upravitelja v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev in glede priznanja ločitvenih pravic pod razveznim pogojem ni mogoče interpretirati kot pritrdilne v smislu neprerekanja uveljavljanih ločitvenih pravic. Ker upravitelj ni brezpogojno priznal spornih ločitvenih pravic upnikov, je treba šteti, da je upravitelj ločitvene pravice upnikov, na katere se nanaša opomba v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev, prerekal. Upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje. Ali obstojijo prerekane ločitvene pravice pa se bo ugotavljalo v pravdnem postopku.

Nepravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izvršilni naslov.

Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ni izvršilni naslov. Sredstva zavarovanja nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila ampak le ustvarjanje pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo oziroma kasnejšo dovolitev izvršbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji.

Izrek

I. Pritožbi upnikov T. d.o.o. in E. d.o.o. proti 1. točki izpodbijanega sklepa se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka, ki se nanaša na prerekanje prijavljenih ločitvenih pravic navedenih upnikov potrdi.

II. Pritožbi upnika C. d.o.o. proti 1. točki izpodbijanega sklepa se delno ugodi v delu, ki se nanaša na napotitev upnika na pravdo zaradi ugotovitve obstoja ločitvene pravice na poslovnem deležu dolžnika v družbi P. d.o.o., delnicah v lasti dolžnika, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov in premičninah dolžnika, za znesek 11.976,07 EUR (po sklepu VL 97126/2012 z dne 4.7.2012 v zvezi s sklepom o izvršbi In 4/2013 Okrajnega sodišča na Vrhniki), vse navedeno pod zap. št. prijave 817, sodna številka 782 in se izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da se na pravdo zaradi ugotovitve, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja napoti upravitelja.

V preostalem delu se pritožba zoper 1. točko izpodbijanega sklepa zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožbi upnika D. d.o.o. proti 1. točki izpodbijanega sklepa se delno ugodi v delu, ki se nanaša na napotitev upnika na pravdo zaradi ugotovitve obstoja ločitvene pravice na poslovnih deležih v družbah, delnicah v lasti dolžnika in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, za znesek 54.975,60 EUR (po sklepu VL 194696/2012 z dne 4.7.2012 v zvezi s sklepom o izvršbi In 2/2013 Okrajnega sodišča na Vrhniki), vse navedeno pod zap. št. prijave 697-1, sodna številka 682 in se izpodbijani sklep v tem delu spremeni tako, da se na pravdo zaradi ugotovitve, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja napoti upravitelja.

V preostalem delu se pritožba zoper 1. točko izpodbijanega sklepa zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

IV. Pritožbe upnikov zoper 2. točko izpodbijanega sklepa se zavrnejo in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, tako kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 2. 3. 2014, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah je odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 2. 3. 2014, ki je sestavni del tega izreka in upravitelju naložilo, da te terjatve prednostno plača iz premoženja, kot je navedeno pri vsaki posamezni terjatvi (točka 2 izreka). Odločilo je še o priznanih izločitvenih pravicah (3. točka izreka sklepa).

Upniki so zoper 1. in 2. točko izreka sklepa pravočasno vložili pritožbe iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP v delu, ki se nanaša na prerekanje njihovih prijavljenih ločitvenih pravic in glede napotitve na pravdo. Višjemu sodišču so predlagali, da pritožbam ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da imajo upniki dokončno priznane prijavljene ločitvene pravice in upravitelju naloži, da te terjatve poplača iz zavarovanega premoženja. Podrejeno pa, da izpodbijani sklep v 1. točki izreka in končni seznam - priloga ločitvene pravice spremeni za vsakega od pritožnikov tako, da se na uveljavitev zahtevka za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja ločitvenih pravic napoti upravitelja, ali pa sklep v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Pritožbe so delno utemeljene.

Glede ugotovitve o prerekanju ločitvenih pravic Upniki v pritožbah navajajo, da jim je upravitelj v osnovnem seznamu prijavljene ločitvene pravice priznal, potem pa v končnem seznamu spremenil svojo odločitev in ločitvene pravice prerekal. Ravnanje upravitelja pa je v nasprotju z določilom šestega odstavka 61. člena ZFPPIPP, ki določa, da stečajni upravitelj po tem, ko se izreče o terjatvi in ločitveni pravici, svoje odločitve ne more več spreminjati (šesti odstavek 61. člena ZFPPIPP). Ob pravilni uporabi materialnega prava bi moralo sodišče ugotoviti, da so ločitvene pravice pritožnikov priznane in naložiti stečajnemu dolžniku prednostno plačilo terjatev iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

Upnik T. d.o.o. trdi, da so mu bile dokončno priznane prijavljene ločitvene pravice na deležih dolžnika v družbah B. d.o.o. in F. d.o.o., delnicah, premičninah, terjatvah dolžnika do dolžnikovih dolžnikov in sredstvih na računih dolžnika na podlagi sklepov, izdanih v postopku zavarovanja s predhodno odredbo opr. št. Z 12/2012 in Z 17/2012 Okrajnega sodišča na Vrhniki.

Upnik C. d.o.o. navaja, da so mu bile dokončno nepogojno priznane prijavljene ločitvene pravice na nepremičninah, deležih dolžnika v družbah K. d.o.o., S. d.o.o., G. d.o.o., P. d.o.o., in B. d.o.o. in F. d.o.o. v delnicah, premičninah, terjatvah dolžnika do dolžnikovih dolžnikov, vse to na podlagi sklepov Okrajnega sodišča na Vrhniki Z 22/2012, izdanega v postopku zavarovanja s predhodno odredbo in In 4/2013, izdanega v postopku izvršbe.

Upnik E. d.o.o. trdi so mu bile dokončno nepogojno priznane prijavljene ločitvene pravice na deležih dolžnika v družbah K. d.o.o., S. d.o.o., G. d.o.o., P. d.o.o., B. d.o.o. in F. d.o.o. v delnicah, premičninah, terjatvah dolžnika do dolžnikovih dolžnikov in sredstvih na računih dolžnika, vse na podlagi sklepa Z 27/2012 Okrajnega sodišča v Vrhniki, izdanega v postopku zavarovanja s predhodno odredbo.

Upnik D. d.o.o. pa trdi, da so mu bile dokončno priznane ločitvene pravice na nepremičninah, deležih dolžnika v družbah K. d.o.o., S. d.o.o., G. d.o.o., P. d.o.o. in B. d.o.o. in F. d.o.o. v delnicah, premičninah, terjatvah dolžnika do dolžnikovih dolžnikov in sredstvih na računih dolžnika, vse na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Vrhniki, opr.št. Z 29/2012, Z 16/2012, Z 20/2012, Z 15/2012, Z 33/2012, Z 21/2012, Z 23/2012, Z 2/2012, Z 35/2012, izdanih v postopku zavarovanja s predhodno odredbo in po sklepu In 2/2013. V razpredelnici osnovnega seznama preizkušenih terjatev je pri posameznih ločitvenih pravicah pritožnikov, ki naj bi jih pridobili na podlagi sklepov o izdanih predhodnih odredbah in sklepov o izvršbi v rubriki priznano navedena beseda „da“. To je ob gramatikalni razlagi razpredelnice res razumeti tako, kot da so bile vse navedene ločitvene pravice s strani upravitelja priznane. Vendar pa je na koncu seznama ločitvenih pravic upravitelj v opombi k izrekanju o ločitvenih pravicah izrecno navedel, da so: „Vse ločitvene pravice pridobljene s sklepi o predhodni odredbi oziroma sklepom o izvršbi priznane z razveznim pogojem, ki se izpolni z dnem pravnomočnosti sklepa pristojnega sodišča, iz katerega izhaja, da je postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, torej, da ločitvena pravica ne obstoji oziroma ni nastala.“ V končnem seznamu preizkušanih terjatev pa je upravitelj pri vseh navedenih ločitvenih pravicah izjavil, da so ločitvene pravice dokončno prerekane, ker je nastopil razvezni pogoj za priznanje pravic.

10. Pritožbene trditve upnikov o upraviteljevem priznanju spornih ločitvenih pravic so neutemeljene. Ker priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP ne more biti pogojno, v obravnavanem primeru izjave volje upravitelja v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev in glede priznanja ločitvenih pravic pod razveznim pogojem ni mogoče interpretirati kot pritrdilne v smislu neprerekanja uveljavljanih ločitvenih pravic. Ker upravitelj ni brezpogojno priznal spornih ločitvenih pravic upnikov, je treba šteti, da je upravitelj ločitvene pravice upnikov, na katere se nanaša opomba v osnovnem seznamu preizkušanih terjatev, prerekal. Upniki s pritožbo ne morejo doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju ločitvenih pravic, saj je to stvar upraviteljeve odločitve in presoje. Ali obstojijo prerekane ločitvene pravice pa se bo ugotavljalo v pravdnem postopku.

11. Glede na navedeno so neutemeljeni očitki pritožnikov sodišču prve stopnje v zvezi z zmotno ugotovljenimi dejstvi o prerekanju ločitvenih pravic pritožnikov v postopku preizkusa ločitvenih pravic in so pritožbe upnikov v delu, kjer pritožbenemu sodišču predlagajo, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da so njihove ločitvene pravice priznane, neutemeljene.

Glede napotitev upnikov na pravdo

12. Sodišče prve stopnje je v zvezi s prerekanimi ločitvenimi pravicami glede napotitve na pravdo sledilo upravitelju, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih ločitvenih pravic.

13. Skladno s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP mora tožbo za prednostno poplačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice vložiti upnik, katerega pravica je prerekana. Če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, pa mora tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal (prvi odstavek 308. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 308. člena ZFPPIPP).

Pritožba upnika T. d.o.o. 14. Iz prijave terjatve in ločitvene pravice upnika T. d.o.o. (zaporedna št. prijave 676, sodna št. 668) izhaja, da je upnik v stečajnem postopku prijavil terjatve po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. VL 87140/2012 z dne 19. 6. 2012 v znesku glavnice 618.115,99 EUR in zakonske zamudne obresti ter stroške izvršilnega postopka. Za terjatev v kapitalizirani višini 692.051,53 EUR je upnik prijavil ločitveno pravico na podlagi sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 12/2012 z dne 21. 6. 2012, na premičninah, nepremičninah, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na TRR dolžnika ter deležih dolžnika v družbah in delnicah v solasti dolžnika. Po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 101274/2012 z dne 19. 6. 2012 je upnik prijavil še terjatev v znesku 274.848,34 EUR glavnice ter zakonske zamudne obresti ter stroške izvršilnega postopka, postopka zavarovanja Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 17/2012, v kapitalizirani višini 306.000.739,75 EUR in ločitveno pravico, za katero je pridobil zavarovanje s predhodno odredbo Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 17/2012 z dne 16. 7. 2012 in sicer na premičninah, nepremičninah, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na TRR dolžnika ter deležih dolžnika v družbah in delnicah v lasti dolžnika. Upnik je prijavil še terjatev v znesku 22.157,11 EUR na podlagi večih računov.

15. Nepravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni izvršilni naslov. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje poleg dela, v katerem sodišče dovoli izvršbo še kondemnatorni del, s katerim sodišče dolžniku naloži, da upniku plača v predlogu navedeno terjatev (tretji odstavek 44. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče ne le dovoli predlagano izvršbo, ampak izda tudi plačilni nalog. Dokler o ugovoru zoper plačilni nalog še ni odločeno, pa to pomeni, da upnik za poplačilo svoje terjatve še ni pridobil izvršilnega naslova. Izvršilni naslov po določbah prvega odstavka 308. člena ZFPPIPP je izvršljiva sodna odločba iz 1. točke 17. člena ZIZ, to je sodna odločba, ki je postala pravnomočna in pri kateri je potekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.

16. Prav tako izvršilni naslov tudi ni sklep o zavarovanju s predhodno odredbo. Sredstva zavarovanja nimajo za neposreden cilj upnikovega poplačila ampak le ustvarjanje pogojev za upnikovo kasnejše poplačilo oziroma kasnejšo dovolitev izvršbe, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Postopek zavarovanja se izčrpa s pravnomočnostjo sklepa o predlogu za izdajo predhodne odredbe in se ne zaključi s poplačilom terjatve kot izvršilni postopek. Zavarovanje velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo. Poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo se izvede šele na podlagi sklepa o izvršbi, potem ko upnik predlaga izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, v obravnavanem primeru dajatvene odločbe za poplačilo določenega denarnega zneska. Le tak pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa je izvršilni naslov iz prvega odstavka 308. člena ZFPPIPP.

17. Pritožbene navedbe, da je v obravnavanem primeru ločitvena pravica upnika nastala na podlagi izvršilnega naslova so glede na povedano neutemeljene. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pravdo glede obstoja ločitvene pravice upnika T. d.o.o., zaporedna številka prijave terjatve 676, sodna številka 668 za terjatev v višini 998.251,09 EUR napotilo upnika.

18. Ali je bilo prerekanje ločitvene pravice utemeljeno ali ne, se bo izkazalo v pravdnem postopku, v katerem bo upnik imel možnost uveljavljati trditve v zvezi z obstojem prerekanih ločitvenih pravic, ki za odločitev glede napotitve na pravdo niso odločilne, zato se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb upnika v zvezi s tem ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

19. Pritožba upnika T. d.o.o. je glede na povedano v celoti neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. upnika T. d.o.o. upnika T. Pritožba upnika E. d.o.o. 20. Iz prijave terjatve in ločitvene pravice upnika E. d.o.o. (zaporedna št. prijave 805, sodna št. 773) izhaja, da je upnik prijavil terjatev po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 142790/2012 z dne 28. 9. 2012 in sicer glavnico v znesku 24.168,93 EUR, zakonske zamudne obresti do začetka stečajnega postopka in stroške izvršilnega postopka ter postopka zavarovanja opr. št. Z 27/2012 Okrajnega sodišča na Vrhniki, tako da znaša kapitalizirana glavnica 27.456,57 EUR. Za navedeno terjatev je upnik pridobil zavarovanje s predhodno odredbo Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 27/2012 z dne 5. 9. 2012 na premičninah, nepremičninah, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na TRR ter deležih dolžnikov v družbah in delnicah v lasti dolžnika.

21. Ker sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 142790/2012 z dne 28. 9. 2012 ni postal pravnomočen in izvršljiv, prav tako pa izvršilnega naslova ne predstavlja sklep, izdan v postopku zavarovanja Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 7/2012, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pravdo v zvezi z obstojem prerekane ločitvene pravice napotilo upnika pravilna iz razlogov, kot so navedeni zgoraj v zvezi z odločitvijo o pritožbi upnika T. d.o.o. 22. Pritožba upnika E. d.o.o. je glede na povedano v celoti neutemeljena, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo 1. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba upnika C. d.o.o. 23. Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev in ločitvene pravice po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 96584/2012 z dne 3. 7. 2012, glavnico v znesku 19.960,12 EUR, zakonske zamudne obresti in izvršilne stroške ter stroške izvršilnega postopka Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 97126/2012, izvršilnega postopka In št. 4/2013 in postopka zavarovanja Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 22/2012 ter stroške pravdnega postopka, tako da znaša kapitalizirana glavnica 23.351,05 EUR (zap. št. prijave 817, sodna št. 782). Za terjatev je upnik pridobil zavarovanje s predhodno odredbo Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Z 22/2012 z dne 5. 9. 2012 na premičninah, nepremičninah, terjatvah do dolžnikovih dolžnikov, sredstvih na TRR dolžnika ter deležih dolžnika v vlogah in delnicah v lasti dolžnika. Prijavi je upnik priložil potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa VL 97126/2012 in predlog za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov, v katerem je navedeno, da dolžnik upniku dolguje znesek 11.976,07 EUR s pp na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 97126/2012 z dne 4. 7. 2012 ki je pravnomočen in izvršljiv, z učinkovanjem od dne sklepa o zavarovanju, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Vrhniki pod opr. št. Z 22/2012 z dne 5. 9. 2012. S citiranim predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnih naslovov je upnik predlagal izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnin, rubežem in prodajo poslovnih deležev, z rubežem terjatev do dolžnikovih dolžnikov ter z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. Okrajno sodišče na Vrhniki je predlog prejelo 7. 1. 2013. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so na podlagi prej navedenega sklepa o predhodni odredbi in na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. In 4/2013 z dne 10. 1. 2013 na dolžnikovih nepremičninah parc. št. 405/4 k.o. X (ID 000), parceli št. 314/8 k.o. X, ID 000, parceli št. 314/1 k.o. X (ID 000) in nepremičninah posamezni del št. 5, 6, 3 in 4 v stavbi številka 393 k.o. X (ID 000, ID 000, ID 000 in ID 000), vpisane plombe na podlagi predloga za vpis predznambe hipoteke in zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. In 4/2013. 24. Upnik pridobi ločitveno pravico v izvršilnem postopku za izterjavo denarne terjatve v primeru izvršbe na premične stvari z rubežem, ker s tem pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh (1. odstavek 87. člena ZIZ). Ločitveno pravico na denarnih terjatvah dolžnika dobi upnik z rubežem, ki je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku (drugi odstavek 107. člena ZIZ). V primeru izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje z vpisom sklepa o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ker s tem pridobi zastavno pravico na dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjih (1. odstavek 163. a člena ZIZ). Na deležih družbenika pa upnik pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru (3. odstavek 165. člena ZIZ). V primeru izvršbe na nepremičnino za izterjavo denarne terjatve pridobi upnik ločitveno pravico v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiško knjigo (prvi odstavek 170. člena ZIZ).

25. Upnik je imel še pred začetkom stečajnega postopka svojo denarno terjatev po nepravnomočnem sklepu za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavarovano s predhodno odredbo opr. št. Z 22/2012, to je s sklepom, na podlagi katerega je bila predlagana 1) predznamba zastavne pravice v korist upnika na dolžnikovih nepremičninah in kasneje še zaznamba sklepa o izvršbi, 2) vpis zastavne pravice do višine terjatve upnika, za katero je sodišče dovolilo zavarovanje v sodnem registru na deležih dolžnika kot družbenika gospodarskih družb, 3) vpis zastavne pravice do višine terjatve upnika v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD, 4) prepoved bankam, da iz transakcijskih računov dolžnika izplačajo denarne zneske, 5) rubež premičnin dolžnika in ustanovitvijo zastavne pravice na njih, 6) rubež terjatev, ki jih ima dolžnik do dolžnikovih dolžnikov Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste, Mestna občina Ljubljana, H. d.o.o. in H. N. d.o.o..

26. Upnik je po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine predlagal izvršbo, tako da je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo, ki se vodi pri Okrajnem sodišču na Vrhniki pod št. In 4/2013, s čimer je opravičil izdano predhodno odredbo. Glede na pritožbene navedbe, da je bil sklep o izvršbi opr. št. In 4/2013 pred začetkom stečajnega postopka vročen dolžnikovim dolžnikom, s čimer je bil opravljen rubež v korist upnika, da je bila pred začetkom stečajnega postopka vpisana v korist upnika zastavna pravica na delnicah stečajnega dolžnika v registru KDD ter da je bil opravljen rubež premičnin na podlagi sklepa o zavarovanju, ki je bil opravičen z izdajo sklepa o izvršbi ter vpisan v register neposestnih zastavnih pravic v AJPES, kar je razvidno iz rubežnega zapisnika in potrdila o opravljenem vpisu rubeža z dne 17. 9. 2012, je upnik izkazal, da so navedene ločitvene pravice nastale na podlagi izvršilnega naslova. Slednje velja tudi za ločitveno pravico na poslovnem deležu dolžnika v družbi P. d.o.o. Pri tem deležu je v registru AJPES zaznamovan sklep o izvršbi In 4/2013. 27. Ker so navedene ločitvene pravice upnika nastale na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in so bila opravičena izvršilna dejanja rubeža, ki so bila pred tem izvršena v postopku zavarovanja z izdajo predhodne odredbe, je odločitev sodišča prve stopnje o napototvi upnika na pravdo v v zvezi z obstojem ločitvene pravice na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi P. d.o.o., delnicah, premičninah in terjatvah do dolžnikovih dolžnikov zmotna in je pritožba upnika v tem delu utemeljena.

28. Upnikova pritožba je neutemeljena v delu , ki zadeva ločitveno pravico na poslovnih deležih v družbah F. d.o.o., K. d.o.o., S. d.o.o., G. d.o.o. in B. d.o.o., saj sklep o izvršbi pri teh družbah ni zaznamovan v registru AJPES. Prav tako pa tudi v delu, ki se nanaša na ločitveno pravico na nepremičninah, saj upnik ni izkazal, da bi njegova ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, kar zadeva dolžnikove nepremičnine. Do začetka stečajnega postopka v zemljiško knjigo ni bila vpisana niti predznamba zastavne pravice na podlagi sklepa o predhodni odredbi, niti zaznamba sklepa o izvršbi. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da so na dolžnikovih nepremičninah vpisane plombe, na podlagi predloga upnika oziroma obvestila izvršilnega sodišča. To pomeni, da so bili glede nepremičnin dolžnika začeti zemljiškoknjižni postopki, v katerih pa zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo. Plomba je pomožni vpis s katerim zemljiškoknjižno sodišče javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, o katerem še ni odločeno.

29. Pritožbeno sodišče je pritožbi upnika zato delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da se na pravdo v delu, kot izhaja iz izreka sklepa napoti upravitelja. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pritožba upnika D. d.o.o. 30. Upnik D. d.o.o. je v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavil terjatve pod opr. št. 697-1, zaporedna sodna številka 682 in številka 697-3 ter terjatve pod zaporednimi številkami 804-1 do 804-7, vse sodna številka 682. 31. Glede ločitvenih pravic, ki so v pritožbi označene pod: B) zaporedna številka 697-3, terjatev v znesku 14.536,82 EUR C) zaporedna številka 804-1, terjatev v znesku 11.495,82 EUR D) zaporedna številka 804-2, terjatev v znesku 56.361,55 EUR E) zaporedna številka 804-3, terjatev v znesku 14.630,03 EUR F) zaporedna številka 804-4, terjatev v znesku 26.670,47 EUR G) zaporedna številka 804-5, terjatev v znesku 25.506,67 EUR, H) zaporedna številka 804-6 terjatev v znesku 12.095,47 EUR in I) zaporedna številka 804-7, terjatev v znesku 2.700,13 EUR. Upnik v pritožbi navaja, da so ločitvene pravice nastale pri vseh navedenih terjatvah na deležih dolžnika v družbah, delnicah dolžnika, sredstvih na računih dolžnika, terjatvah dolžnika do dolžnikovih dolžnikov, premičninah, v vseh primerih na podlagi sklepov o zavarovanju Okrajnega sodišča na Vrhniki pod zaporednimi številkami: Z 35/2012, Z 16/2012, Z 20/2012, Z 33/2012, Z 15/2012, Z 21/2012, Z 23/2012 in Z 2/2012. 32. Ker v vseh navedenih primerih upnik ločitvenih pravic ni pridobil na podlagi izvršilnega naslova niti niso prerekane ločitvene pravice nastale z vpisom v zemljiško knjigo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pravdo glede obstoja zatrjevanih ločitvenih pravic skladno s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP napotilo upnika. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v zvezi s pravno naravo in učinki nepravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo sklicuje na stališče, kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa pod točko 15. in 16. 33. V zvezi s prijavo terjatve pod zaporedno številko 697-1, sodna številka 682 (v pritožbi pod točko A) pa iz prijave terjatve izhaja, da je upnik na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 146572/2012 z dne 5. 10. 2012 in sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki št. In 2/2013 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki pod opr. št. Z 29/2012 z dne 10. 10. 2012 prijavil terjatev v znesku 54.975,60 EUR v kapitalizirani višini pa 59.186,86 EUR. Iz predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki ga je upnik vložil pri Okrajnem sodišču na Vrhniki pod opr. št. In 2/2013 izhaja, da je sklep o izvršbi opr. št. VL 146572/2012 postal pravnomočen in izvršljiv in je upnik prejel potrdilo o pravnomočnosti dne 21. 12. 2012 z učinkovanjem od dne sklepa o zavarovanju denarne terjatve s predhodno odredbo opr. št. Z 29/2012, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Vrhniki dne 10. 10. 2012 za znesek 54.975,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Na podlagi navedenega predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova z rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnin, z rubežem terjatev do dolžnikovih dolžnikov, z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih poslovnih deležev in z rubežem, cenitvijo in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev, je bila opravičena izdaja predhodne odredbe, opr. št. Z 29/2012. 34. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da sklep o izvršbi še ni zaznamovan v zemljiški knjigi (vpisana je le plomba pod št. Dn 5355/2013 ID postopka 583717 dne 8. 1. 2013 s predlogom za zaznambo izvršbe na vseh nepremičninah dolžnika), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da v zvezi z obstojem ločitvene pravice v tem delu napoti upnika pravilna, kot izhaja iz obrazložitve pod točko 28. zgoraj.

35. Odločitev sodišča prve stopnje pa je zmotna glede napotitve upnika na pravdo v zvezi z ugotovitvijo obstoja ločitvenih pravic na deležih dolžnika v družbah, delnicah dolžnika in terjatvah dolžnika do dolžnikovih dolžnikov, saj je v tem delu ločitvena pravica upnika nastala na na podlagi sklepa o izvršbi in izvršenega rubeža na podlagi vpisa v register AJPES oziroma KDD. V tem delu je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da se na pravdo napoti stečajni upravitelj.

36. Izrek sklepa sodišča prve stopnje je v 1. in 2. točki izreka pravilno oblikovan. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo, da so njegove odločitve o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, vsebovane v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa (tretji odstavek 69. člena ZFPPIPP). Upravitelju je naložilo, da terjatve prednostno plača iz premoženja, kot je navedeno pri vsaki posamezni terjatvi. Višina terjatev in premoženje, s katerim ima posamezni upnik zavarovano to terjatev pa so navedeni v končnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa. V izreku sklepa je navedeno vse, kar določa 304. člen ZPP. Pritožbene navedbe, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, so neutemeljene.

37. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi v ostalem delu niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, je pritožbo upnika v preostalem delu zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu 1. točke izreka in v 2. točki izreka potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).